MK vabi na pogobor o Predlogu osnutka zakona o slovenskem filmskem centru – javnem skladu

Pred zaključkom javne razprave, Ministrstvo za kulturo RS vabi na pogovor o Predlogu osnutka zakona o slovenskem filmskem centru – javnem skladu,  ki bo v četrtek , 4. marca 2010 ob 15. uri v veliki sejni sobi Ministrstva za kulturo , Maistova 10, Ljubljana v pritličju.

Po predstavitvi najpomembnejših poudarkov iz javne razprave o Predlogu osnutka Zakona o slovenskem filmskem centru – javnem skladu. ki je v celoti objavljen na spletni strani Ministrstva za kulturo, MK vabi k strokovni razpravi , v prepričanju, da bo prispevek vseh tistih, ki delate na  tem področju, lahko bistveno pripomogel k sodobni zakonski ureditvi.

MK popravilo besedilo razpisa JPR-KT-2010

Ministrstvo za kutluro (MK) je objavilo popravljeno verzijo besedila Rednega letnega ciljnega razpisa za sofinanciranje kinematografske distribucije evropskih, avtorskih in svetovnih kinotečnih filmov ter mreže art kinematografov. (JPR-KT-2010).

Najopaznejša je sprememba 21.točke razpisa, ki v popravljeni verziji ne vsebuje več omejitve skupne višine sofinanciranja iz državnega ali lokalnih proračunov ali virov EU na zgornjo mejo petdesetih odstotkov (50%) predračunske vrednosti projekta, pač pa le navaja, da morajo “predlagatelji, katerih delovanje se v pomembnem delu sofinancira z javnimi sredstvi (proračuni lokalnih skupnosti,” tako sofinanciranje (namen in višina dobljenih sredstev) v razpisni dokumentaciji jasno prikazati.

Kinodvorovo odprto pismo Ministrici za kulturo

Kinodvor je na ministrico za kulturo, go. Majdo Širca naslovil pismo s katerim je Ministrstvo za kulturo želel obvestiti o uspešni izvedbi srečanja “Mreže in digitalizacija art kinematografov”, ki je postreglo z bogatim naborom informacij, nadvse pomembnih za razvoj in širitev kinematografije ter kakovostnega in umetniškega filma pri nas. Poleg tega pa je srečanje v javni diskusiji med udeleženci, predstavniki filmske stroke in industrije,  prinesla tudi predlog digitalizacije v Sloveniji in pobudo kinematografov, da Art kino mrežo formalizirajo.

Prepričani smo, da bo s formalizirano Art kino mrežo, ki bo podporo iskala tudi pri Ministrstvu za kulturo po tej odmevni razpravi potekalo še bolj intenzivno kot doslej.

Objavljen je povzetek konference Europa Cinemas

Štirinajska Europa Cinemas konferenca je potekala v Varšavi med 19. in 22. novembrom. Letošnja edicija konference se je osredotočala predvsem na digitalno kinematografijo kot izziv sodobne kinematografije vsepovsod po svetu. Konference sta se udeležila tudi dva slovenska prestavnika in sicer: Jelka Stergel, članica strokovnega odbora Europa Cinemas, (ki sicer šteje samo 12 članov, zato je toliko pomembneje, da imamo v njemu tudi svojega slovenskega predstavnika) in predstavnica Filmskega sklada RS  in Aleš Uhan, kot predstavnik Kinodvora in Kino mreže. Povzetek konference je navoljo na spletni strani Europa Cinemas.

Hkrati omenimo še, da je na isti spletni strani objavljena tudi novica o strokovnem srečanju “Mreže in digitalizacija art kinematografov”, ki je 24. in 25. novembra potekal v Kinodvoru, kar je lahko lepa vzpodbuda za nadaljno povezovanje kino mreže in zavzemanje za digitalizacijo slovenskih kinematografov.

Javni poziv Evropske komisije avdiovizuelni stroki glede digitalizacije

Evropska komisija je odprla javno posvetovanje o izzivih „digitalne revolucije“ v evropski kinematografiji in vabi strokovnjake iz kinematografskega in avdiovizualnega sektorja (predvsem prikazovalce, distributerje, producente in nacionalne filmske agencije) ter druge zainteresirane, da sodelujejo v posvetovanju in do 16. decembra 2009 pošljejo svoje prispevke na elektronske naslove, navedene v posameznih vprašalnikih.

Na spletni strani javnega posvetovanja se nahajajo vprašalniki za:
– prikazovalce
– distributerje
– producente / prodajne agente
– filmske institucije / javne ustanove / drugo vpleteno javnost

Več informacij, dokumenti in ozadje javnega posvetovanja >>

Spletno stran Kino mreže smo odprli za javnost

Spletno stran Kino mreže smo odprli za javnost in omogočili vpogled vsej zainteresirani javnosti in tako spremenili pogoje uporabe. Pri tem opozorilo velja, da gre za neformalno spletno mesto. Informacij pridobljenih na spletni strani ne gre jemati kot uradna stališča kino mreže. Za vso vsebino, ki je na tem spletnem mestu nastala s strani uporabnikov, odgovarjajo uporabniki sami. Moderator redno pregleduje in urejavse vsebine strani, a vseeno ne odgovarja za vsebino portala s strani uporabnikov. Vse ostale vsebine, izvorna koda strani, slikovne datoteke, dokumenti, logotipi ter celostna grafična podoba strani in javascript ter css datoteke so avtorsko zaščitene in jih ni dovoljeno kopirati in reproducirati.

S tem ukrepom smo želeli delo kino mreže približati zainteresirani javnosti in spletnemu mestu omogočiti čim bolj samostojno življenje, saj s koncem leta 2009 zanj ne bo več posvečenega oskrbnika. Slednje je nažalost del odstopa od projekta Kino mreže s strani Kinodvora, a kljub temu se nadejamo, da bo Kino mreža, tako kot njeno spletno mesto živelo še naprej.

Ob tej priložnosti smo na strani ponudili informacije in gradivo s strokovnega srečanja “Mreže in digitalizacija art kinematografov”, ki smo ga prejšnji teden uspešno zaključili v Kinodvoru. In verjamemo, da je prav zaradi teh informacij spletno stran že v prvih nekaj urah od odprtja za javnost obiskalo skoraj 70 ljudi. Še mekaj dodatnih informacij in gradiv v zvezi s srečanjem (predvsem zapisnik, transkripti in video posnetki) pa bomo v kratkem na tem istem mestu še objavili.

Tudi sicer bo stran še pred koncem koledarskega leta še dodatno posodobljena.

O vlogi Filmskega sklada RS pri Kino mreži

V tem prispevku bom izpostavil le nekatere vidike(ali nemara le enega samega, za začetek), kjer bi Filmski sklad in formalizirana ter razvijajoča se mreža slovenskih mestnih in art kinematografov lahko polneje sodelovala in kjer bi lahko skupaj ustvarjali pogoje za tehnološko in programsko prenovo slovenske reproduktivne kinematografije in nujno dodajam: tudi pogoje za obsežnejšo, kvalitetnejšo in pri občinstvu bolj zaželjeno slovensko izvirno produkcijo.

Osnovni aksiom je: Slovenija potrebuje celoten spekter lastnih kinematografskih filmov od dosledno avtorskega, umetniškega, art, festivalskega do žanrskega, mainstream, obrtniško dovršenega filma na skrajnih polih in vse kar je vmes. Del aksioma in ena temeljnih predpostavk tako zastavljenega cilja je ustrezen ekvivalent na strani reproduktivne kinematografije. Če tega tako ne postavimo ni ne resnega ne utemeljenega govora kaj šele pogovora o slovenski kinematografiji. Svetovljanstvo slovenskih filmskih ustvarjalcev in producentov (ob vsakršnem festivalskem angažmaju, nagradah in kar sodi sem) brez tega aksioma se po definiciji sprevrže v najbolj provincionalno kruhoborstvo, “državofehtarstvo” in “zajebavanje” velike večine davkoplačevalcev.. Skratka v tem “biznisu” (kot v vseh drugih, najbolj banalno: kaj nam pomaga peka kruha, če ga ni kje prodajti ali kar deliti) ni razcveta produkcije brez razcveta reprodukcije. Pika in Amen.

Reproduktivna kinematografija je v zadnjem času dvignila glas in opozorila, da bi z racionalizacijami in tehnološko prenovo (digitalizacija) obeh polov slovenske kinematografije le ta lahko šele prav zaživela. Filmski sklad RS bi temu po logiki do zdaj izrečenega moral zelo natančno prisluhniti in znati primerno odgovoriti.

O tem kaj lahko prinese tehnološka prenova obeh plati slovenske kinematografije z vidika ekonomike, kakšni bi bili prihranki na strani produkcije in kaj bi pomenilo če bi se del proračuna FS za neko obdobje prelil od produkcije k reprodukciji in kako bi se to sčasoma vrnilo nazaj k produkciji, o tem so že govorili drugi.

Sam bi kot prikazovalec izrazil svoj interes, da v prihodnje najemam od FS za različne programske namene (od pretežno propedevtičnih – šolske predstave – do redno programskih) starejše slovenske filme. Konkreten primer: v začetku letoš nje sezone smo na Vrhniki veliki večini gojencev vrhniških vrtcev (blizu 300) dvakrat predvajali slovensko risanko o Medvedu Bojanu v primerni dolžini kot kompilacijo 8 posameznih 5 minutnih risank. Na obeh projekcijah smo v živo predstavili avtorja glasbe gospoda Mojmirja Sepeta, ki je za naše malčke odigral vodilni glasbeni motiv. Obstaja prek 20 posameznih 5 minutnih risank Bojana, da se jih poljubno kombinirati in če bi vsi trenutno delujoči slovenski mestni in art kinematografi izkoristili vse možnosti predvajanja Bojana, ki obstajajo, bi skupaj s FS lahko ustvarili dokaj lepo ekonomijo s tem kvalitetnim slovenskem kinematografskim produktom. Enako bi lahko naredili tudi z mnogimi drugimi slovenskimi otroškimi in mladinskimi filmi iz naše filmske zgodovine zlasti še, če bi pritegnili kot goste še živeče avtorje in glavne igralce. Ali pa filmske poznavalce, ki bi se znali z otroki in mladino o filmu pogovarjati, predstaviti čas in okoliščine nastanka filma, razgrniti probleme, ki jih filmi odpirajo itn., itd.
Na tem segmentu se da v nekaj letih ustvariti prihodke, ki bi zadostovali za digitalizacijo vsaj nekaj slovenskih mestnih in art kinematografov. Vse kar je treba storiti je, da mreža in FS postavita koncept in ga dosledno izvajata. Seveda pa je povedano le en segment, nujne in potrebne pa so še druge oblike in koncepti ki bi utemeljevali zamisel o Filmskem skladu kot pomembnem akterju tehnične in vsebinsko programske prenove celotne slovenske kinematografije.

Marjan Geohelli, Kino Cankarjev dom Vrhnika, program & marketing
040 357 318
info@go-partner.si

Za nami je strokovno srečanje “Mreže in digitalizacija art kinematografov”

Kinodvor, 24. in 25. november 2009

Strokovno srečanje z naslovom »Mreže in digitalizacija art kinematografov je odprla Nina Peče, direktorica Kinodvora. Poudarila je, da srečanje organizira Kinodvor v sodelovanju z Europa Cinemas in Filmskim skladom RS z namenom zbrati predstavnike filmske industrije v Sloveniji ter predstaviti primere nacionalnih in mednarodnih mrež. Ob tem pa slovenski strokovni in zainteresirani javnosti približati v zadnjih letih najbolj aktualno temo razvoja kinematografije – digitalizacijo kinematografov oziroma prehod na uporabo nove digitalne kinematografske tehnične opreme.

Srečanje je postreglo s prispevki uglednih tujih strokovnjakov, ki so predstavili primere nacionalnih in mednarodnih mrež in problematiko digitalizacije kinematografov s primeri rešitev, ki so jih ubrale nekatere evropske države.

Maeve Cook, Direktorica Access Cinema, koordinacijske organizacije za regionalno prikazovanje kulturne filmske produkcije na Irskem je predstavila delovanje mreže kinematografov, ki na Irskem v marsičem podobni situaciji, kot jo imamo v Sloveniji predstavlja izjemno uspešen model delovanja. V zasledovanju ciljev, ki spominjajo na cilje slovenske kulturne politike na področju kinematografije, Access Cinema skrbi dostopnost kakovostnega in umetniškega filma na lokalni ravni, podpira domačo filmsko produkcijo in  deluje kot vir informacij, nudi strokovno svetovanje za vključene prikazovalce ter v javnosti zastopa njihov interes.

Markéta Colin Hodouskova, predstavnica Europa Cinemas, prve mednarodne mreže kinematografov za podporo evropskemu filmu je kot njen koordinator za srednjo in vzhodno Evropo predstavila programe MEDIA, MAEE in EURIMAGES in povabila slovenske kinematografe, da sledijo Kinodvoru, Cankarjevem domu, mestnemu kinu Metropol, Art kino Odeonu in Kino Sori v Škofje loki in si s članstvom v Europa Cinemas zagotovijo dodaten vir podpore. Poudarila je še, da bi pristopnim pogojem številni kinematografi lahko zadostili z lokalnim povezovanjem, podprla je oblikovanje nacionalne mreže kinematografov v Sloveniji in kot največji izziv sodobne kinematografije izpostavila digitalizacijo kinematografov, ki majhnim kinematografom predstavlja po eni strani eksistencialno grožnjo, po drugi pa številne priložnosti v bogatenju programa in širjenju filmske kulture.

Sylvie da Rocha, predsednica mednarodne mreže CICAE (Confédération Internationnale des Cinémas d’Art et d’Essai), ki že od leta 1955 skrbi za promocijo in raznolikost filmske kulture v mednarodnem prostoru je poudarila izreden pomen kinematografskega mreženja in pomembnost podpore filmski kulturi v zagotavljanju raznolikosti filmske ponudbe in promocije kakovostnega in umetniškega filma še posebej v časih, ko se kinematografi soočajo z novimi tehnološkimi izzivi.

Miroslav Sochor, predstavnik češke post produkcijske hiše UPP (Universal Production Partners), filmski producent in strokovnjak za digitalno kinematografijo oz. DCI (Digital Cinema Initiatives) je predstavil vlogo pomen ter mednarodne tehnične standarde tehnološke revolucije, ki jo predstavlja digitalizacija kinematografov. Zaradi številnih prednosti prehoda na uporabo nove digitalne kinematografske tehnike, ki se tičejo tako kakovosti kinematografske izkušnje, številnih novih možnosti programskih vsebin, kot tudi številnih prihrankov na ravneh filmske produkcije, distribucije in prikazovanja, digitalizacija v evropskih državah ni več vprašanje. Z izdatno podporo državnih sredstev in sredstev nekaterih lokalnih skupnosti pa je k izvajanju projekta opremljanja kinematografov z digitalno opremo pristopila tudi Češka.

Brede Hovland, norveški filmski producent, čigar delo obsega sodelovanje pri številnih filmskih projektih od kratkih in dokumentarnih filmov ter ne nazadnje z nagrado Europa Cinemas Label nagrajenega celovečerca »Sever« (2009), je predstavil norveško kinematografijo v luči prehoda na digitalno kinematografsko tehniko in prav tako poročal ekstenzivni državni podpori projektu digitalizacije kinematografov. Organizacija Film&Kino, ki se financira preko norveškega filmskega sklada je za digitalizacijo (predvsem lokalnih kinematografov) namenila 12 milijonov evrov (€), pri tem pa opažajo 80-90% znižanje stroškov pri filmskih kopijah in povprečno 50.000€ manjše stroške pri vsakem domačem filmskem produktu. Globalni prehod na digitalno kinematografsko tehniko gre pričakovati v roku desetletja.

Med številnimi udeleženci srečanja gre omeniti visoko udeležbo predstavnikov kinematografov iz vse Slovenije (Art kino Odeon, Party Max Murska Sobota, Festival Velenje, Linhartova dvorana Radovljica, Mestni kino Ptuj, Mestni kino Metropol Celje, Avditorij Portotož, KD Franca Bernika Domžale, Kino Zagorje, Kino Rogaška, Kino Črnomelj, Delavski dom Trbovlje, JZK Litija, ZKD Grosuplje, KUD Primož Trubar Velike Lašče, Kosovelov dom Sežana, KD Slovenj Gradec, Kino Vrhnika in kinematografi na notranjskem, pa tudi Slovenska Kinoteka, Planet Tuš in Kinoklub Vič – Kolosej Kinematografi) ter celo hrvaški predstavnik (Art-kino Croatia). Srečanja so se udeležili tudi predstavniki Filmskega sklada RS, filmskih distributerjev (Karantanija Cinemas, Demiurg in Cinemania Group), nekateri filmski producenti in festivali, predstavniki nekaterih lokalnih skupnosti, predstavništvo Evropske komisije, pa tudi predstavnik AGRFT in še nekateri predstavniki zainteresirane javnosti.

Srečanje je ponudilo tudi z javno razpravo, ki se je oblikovala okoli problemskih sklopov oblikovanja in vzpostavitve nacionalne mreže kinematografov in digitalizacije kinematografov. Ob vsesplošnem konsenzu, da je slednja nujnost so se prikazovalci dogovorili, da bodo svoj interes oblikovali v pisno pobudo, ki bo poleg izjave o lastni finančni udeležbi, vključevala poziv vladi, da se digitalizacija kinematografov izpostavi kot prioriteta slovenske kulturne politike in kot prioriteta programov regionalnega razvoja, kar bi v ta namen omogočilo sredstva kohezijskih skladov.

V program srečanja so bile vključene projekcije dveh filmov v distribuciji Demiurga, ki sta prejela nagrado »Europa Cinemas Label« in sicer film »Triki« (Sztucki, Andrzej Jakimowski, Poljska, 2007, 96′) ter film »Sever« (Nord, Rune Denstad Langlo, Norveška, 2009, 78′), ki je z zaključkom srečanja ob prisotnosti režiserja in producenta filma premierno pričel igrati v Kinodvoru.

Naslovitev pobud za podporo mestni kinematografiji na lokalne občine

Tole pismo smo pred mesecem poslali Županu Vrhnike dr. Marjanu Riharju. Odgovoril nam je z načelno podporo najprej pisno kasneje še v osebnih razgovorih. Nadaljujemo s premislekom o strategiji lobiranja v svetniških skupinah vrhniškega občinskega sveta. Na vse to pa dodajamo nadpovprečne rezultate na kino blagajni: od 26.oktobra do danes (16.11.) smo na 11 (rednih, ne šolskih) predstavah (pretežno starejši filmi, reprize) gostili nekaj več kot 1600 gledalcev, kar je več kot na vseh 30 predstavah v prejšnji sezoni. Vnovembru in decembru glede na program (novejši naslovi) in vložek v promocije pričakujemo bistveno povečanje obiska. V tej kombinaciji iskanja podpore pri lokalnih oblasteh in (še bolj) pri kino obiskovalcih vidimo solidne možnosti za razvoj dejavnosti na Vrhniki.

Zavod Ivana Cankarja Vrhnika
Go partner d.o.o.

Občina Vrhnika
Urad Župana

Zadeva: pobuda za podporo mestni kinematografiji

Spoštovani gospod župan,

Na Vrhniki se v zadnjih mesecih v sodelovanju med Zavodom za kulturo Ivana Cankarja in zasebnim podjetjem Go partner d.o.o. odvijajo močna prizadevanja za vzpostavitev vrhniške mestne reproduktivne kinematografije kot redne dejavnosti z elementi filmske vzgoje oz. vzgoje za filmsko kulturo in kulturo obiskovanja kina.
Udeležili smo se več posvetovanj v Ljubljani in po Sloveniji, vzpostavili kontakte s slovenskimi kino prikazovalci in filmskimi distributerji, z ljubljanskim mestnim kinom Kinodvor, Filmskim skladom RS in Slovensko kinoteko ter z Ministrstvom za kulturo Vlade RS. Eden od pomembnih sklepov teh srečanj je bil da bomo vsi slovenski prikazovalci filmov na svoje lokalne skupnosti oziroma vodstva občin naslovili pobudo za podporo mestni kinematografiji.
Radi bi preverili interes občine za ohranjanje in razvoj našega mestnega kinematografa Kina Cankarjev dom Vrhnika s tem pa tudi skrb za vrnitev gledalcev v lokacijsko in cenovno bližji kino. V prid taki naravnanosti govorijo v naši občini predvsem močna demografska gibanja pa tudi delovanje recesijskih učinkov zaradi katerih si številni občani Vrhnike (in okoliških občin) obiskovanje kinematografov v Ljubljani čedalje težje privoščijo. Tretji pomemben argument je razvoj tehnologije in načrt evropske unije, da bo področje reproduktivne kinematografije na vsem svojem območju uskladila v smislu standardizacije t.i. digitalnega kina. Digitalizacija kinematografov pomeni na eni strani tehnološko zamenjavo dosedanje tehnike predvajanja filmov iz analognega (35 mm trak) v digitalno z vidika gledalcev in prikazovalcev pa to pomeni, da bodo v okoljih, ki bodo s premišljeno strategijo navezala na te trende lahko vso svetovno kinematografsko produkcijo spremljali istočasno kot v velikih in največjih mestih.
Trenutna situacija v Sloveniji je ta, da se išče model zagotavljanja infrastrukture, opreme in programa, ki bi povezal lokalne, državne in evropske moči in interese. Kinodvor je v na Mestno občino Ljubljana in na Ministrstvo za kulturo RS že naslovil pobudo za srečanje ministrice z župani občin, ki imajo vsaj osnovne pogoje za delovanje kinematografa na svojem območju in nek izkazan interes, da se skupaj z državo vključijo v nadaljnje razvijanje tega področja.
Na Vrhniki nam je kino kljub vsem težavam uspelo ohraniti. V obdobju enega leta smo zagotovili 30 predstav za prihodnja dva meseca jih načrtujemo kar 15 od tega 7 samo v obdobju počitnic med 26. in 30.10., nato pa bomo skozi november in december razvijali reden – za začetek otroški, mladinski in družinski program vsako nedeljo ob 16.uri. V januarju bomo analizirali trimesečno obdobje in verjetno program okrepili vsaj še z enim dodatnim rednim terminom za odrasle. Vmes imamo dobre obete, da pred premierno (glede na Ljubljano in Slovenijo) odvrtimo nekaj filmov, ki bodo predstavljeni tudi na letošnjem Ljubljanskem filmskem festivalu.
Povezujemo se s šolami in vrtci najbolj in najprej na območju vrhniške občine nato še v sosednjih občinah, kjer je položaj kina bistveno slabši in s tem sanacija zahtevnejša. Razvijamo vizijo spodbujanja obiska našega Kina Cankarjev dom iz soseščine in vzporedno tudi iniciative po enakih avtonomnih zastavkih v sosednjih, predvsem notranjskih občinah. Primeri iz Slovenije kažejo na to, da bi tovrstne regijske povezave lahko računale tudi na del evropskih sredstev (Europa Cinemas in drugi skladi).
Od občine v tem trenutku želimo načelne podpore in zagotovila, da bo po svojih izvoljenih predstavnikih – najprej z Uradom Župana – spremljala razvoj regijskih in drugih prizadevanj na ravni države v smislu in smeri kot smo opisali zgoraj. Spremljanje samo nima finančnih posledic, zagotovo pa bi jih imela situacija v kateri bi Vrhnika ostajala ob strani.

S spoštovanjem,

Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Go partner d.o.o.

Boštjan Koprivec Marjan Geohelli

Odstop od projekta »Prenašanje pozitivnih izkušenj in metod dela s ciljem razširitve art mreže, oziroma povečanje njene aktivnosti«

Kinodvor je na Redni letni ciljni razpis za sofinanciranje kinematografske distribucije evropskih, avtorskih in svetovnih kinotečnih filmov ter mreže art kinematografov prijavil projekt »Prenašanje pozitivnih izkušenj in metod dela s ciljem razširitve art mreže, oziroma povečanje njene aktivnosti«, z namenom izdelave strokovne študije, ki bi vključevala analizo empiričnih podatkov, koordinacijo in komunikacijo s predstavniki mreže, strokovna svetovanja in prispevke strokovnjakov, delovna srečanja, primerjalne evropske modele in SWOT analizo.

Mestni javni zavod Kinodvor je za prijavljeni projekt od Ministrstva za kulturo prejel sredstva v višini manj kot 7 % (6.25%) celotne vrednosti projekta. Ker projekta ni možno dofinancirati in izvesti v prijavljenem obsegu, je Kinodvor odobrena sredstva zavrnil in zaustavil izvedbo projekta, saj v letu 2010 nima predvidenih sredstev za njegovo realizacijo.

Ker menimo, da smo tako predstavniki filmske stroke, torej prikazovalci in distributerji, kot tudi viri javnega financiranja, torej Ministrstvo za kulturo RS in Filmski sklad, vendarle zainteresirani za obstoj, okrepitev in pospeševanje aktivnosti mreže art kinematografov, predlagamo, da se spodbujanje aktivnosti v mreži nadaljuje tudi v letu 2010. Vsi se zavedamo prednosti, ki jo mreža lahko prinese za izboljšanje lastnih rezultatov, razvoja filmske kulture, dviga gledanosti filmov ter usklajeno digitalizacijo. Menimo, da lahko vsaj del našega sodelovanja poteka ne glede na vir koordinacije, Kinodvor pa bo o nadaljevanju projekta v letu 2011 odločal na podlagi pogojev za izvedbo, torej možnih sredstev in interesa mreže.

Za več informacij preberite celotno izjavo o odstopu od projekta.

Strokovno srečanje »Mreže in digitalizacija art kinematografov«

Vabimo Vas na dvodnevno strokovno srečanje z naslovom »Mreže in digitalizacija art kinematografov«. Namen srečanja je predstaviti delovanje in prednosti mednarodnih kinematografskih mrež Europa Cinemas, prve mreže prikazovalcev s poudarkom na evropskem filmu, art kino mreže CICAE (Confédération Internationnale des Cinémas d’Art et d’Essai), primer Access Cinema – nacionalne mreže prikazovalcev na Irskem ter procese digitalizacije kinematografov v Evropi.

Strokovno srečanje bo potekalo 24. in 25. novembra 2009 v Kinodvoru na Kolodvorski 13 v Ljubljani. Na pričujočih povezavah najdete vabilo s prijavnico in program srečanja.

Zahvaljujemo se Vam za potrditev udeležbe s prijavnico in se veselimo srečanja!

Organizator srečanja: Javni zavod Kinodvor v sodelovanju z Europa Cinemas.

Predlog novih splošnih pogojev poslovanja FS

Kinodvor se je na poziv strokovni javnosti glede predloga in pripomb novih splošnih pogojev poslavnja Filmskega sklada RS, odzval s svojim predlogom sprememb tega dokumenta na področju delovanja art kinematografov in prikazovalcev ter njihovega opremljanja z digitalnimi projektorji. Besedilo najdete tukaj.

Sestanek z generalnim direktorjem direktorata za medije, 30.9.2009

Zapisnik sestanka z g. Vojkom Stoparjem, generalnim direktorjem direktorata za medije, MK dne 30.9.2009 je objavljen tudi na spletni strani. Najdete ga tukaj. Morda lahko informacije v njem služijo kot osnutek pisma pobude za podporo mestni kinematografiji, ki jih naslavljate na občine.

Srečanje prikazovalcev kakovostnega in umetniškega filma, 5.10.2009

Srečanje v Kinodvoru smo organizirali z nameno zbrati interese prikazovalcev za oživitev art kino mreže, predstaviti 1. fazo projekta izdelava študije o širitvi kino mreže, predstaviti model za popis obstoječih infrastrukturnih, tehničnih, kadrovskih in programskih kapacitet in vzpostaviti komunikacijsko orodje za:

• Oblikovanje skupnih pobud
• Informacije glede možnih virov financiranja
• Usklajevanje in informacije o filmskem programu
  • Program kakovostnega in umetniškega filma
  • Program filmske vzgoje
• Izobraževalne delavnice in delo kinooperaterjev
• Projekt digitalizacije
• Pripravo prihodnjih srečanj

Zapsnik in sklepi srečanja bo na voljo v najkrajšem možnem času, do takrat pa bomo na tem mestu odprli nekatere na srečanju izpostavljene problematike.

Oživitev kino mreže

Kinodvor se je za začetni zagon projekta obrnil na Ministrstvo za kulturo in se na redni letni razpis za sofinanciranje kinematografske distribucije evropskih, avtorskih in svetovnih kinotečnih filmov ter mreže art kinematografov odzval s predlogom projektne študije Prenašanja pozitivnih izkušenj in metod dela s ciljem razširitve art kino mreže, oziroma povečanje njene aktivnosti. Študija ima za nalogo preučiti pogoje ponovne vzpostavitve mreže, izpostaviti primeren primerjalni model in ugotoviti v kakšni obliki bi kino mreža najbolje delovala. Kino mreža lahko opravlja funkcijo:

• Kroženja informacij o kakovostnem in umetniškem filmskem programu, filmski distribuciji in sledenje filmskim kopijam.
• Ponuja opcijo mobilnega kina za kinematografe z nepopolno infrastrukturo.

• Servisa informacij o razpisih in drugih novostih, ki na enem mestu združuje pomembne aktualne informacije.

• Komunikacijskega orodja, ki povezuje in vzpodbuja komunikacijo med kinematografi in tako omogoča delovanje kinematografske skupnosti. Ta v imenu skupnih potreb kinematografov naslavlja vprašanja, pobude ipd. na pristojne vladne službe, mestne občine, distributerje in druge partnerje itd.

• V okviru delovanja skupnosti kino mreža skrbi za organizacijo srečanj in izobraževalnih delavnic.

• Koordinacije skupnega projekta digitalizacije.