Category Archives: Skupost

Potrebe, vprašanja in pobude kinematografske skupnosti.

Zapisnik ustanovne skupščine združenja

Člane združenja obveščamo, da smo za namen obveščanja članov združenja odprli nov elektronski poštni naslov na Gmail-u: artkinomrezaslovenije@gmail.com

Prilagamo tudi skeniran zapisnik ustanovne skupščine art kino mreže – Združenja kinematografov in prikazovalcev kakovostnega in umetniškega filma Slovenije in aktualen obrazec pristopne izjave.

Zapisnik ustanovne skupščine združenja, stran 1/4

Stran 1/4

Zapisnik ustanovne skupščine združenja, stran 2/4

Stran 2/4

Zapisnik ustanovne skupščine združenja, stran 3/4

Stran 3/4

Zapisnik ustanovne skupščine združenja, stran 4/4

Stran 4/4

Pristopna izjava za članstvo v združenju

Advertisements

Komentiraj

Filed under Skupost

Ustanovljena je Art kino mreža – združenje kinematografov in prikazovalcev kakovostnega in umetniškega filma Slovenije

Z ustanovno skupščino v Velenju je bila ustanovljena Art kino mreža – združenje kinematografov in prikazovalcev kakovostnega in umetniškega filma Slovenije, ki si bo s svojimi aktivnostmi prizadevala za celovito ureditev in nadaljnji razvoj nacionalne reproduktivne kinematografije.

V programski listini je zapisano, da bo Art kino mreža svojim članom redno zagotavljala dostop do relevantnih informacij s področja kinematografije, skrbela bo za izobraževanje programskih sodelavcev in kinooperaterjev. Prizadevala si bo za obogatitev filmskih sporedov svojih članov ter usklajeno in učinkovito promocijo kakovostnih filmov ves čas prikazovanja. Pripravljala in izvajala bo skupne projekte filmske vzgoje za vse starostne skupne obiskovalcev. Gradila bo pregledno, pošteno in učinkovito sodelovanje z distributerji in drugimi partnerji.

Mreža bo svojim članom zagotavljala strokovno pomoč pri reševanju infrastrukturnih, tehničnih, organizacijskih in programskih vprašanj kinematografske dejavnosti. Prizadevala si bo za vzpostavitev tvornega dialoga z Ministrstvom za kulturo Republike Slovenije in nacionalnim filmskim skladom ter predlagala korake k vzpostavitvi stabilnih pogojev za nemoteno delovanje kinematografov, ki v svoje programe redno vključujejo kakovostne in umetniške filme ter posebno pozornost namenjajo domačemu filmu. Zavzemala se bo za formiranje učinkovitega modela nacionalne mreže kinematografov kot pomembnega sooblikovalca in izvajalca slovenske kulturne politike na področju filma. Posebno pozornost bo združenje namenjalo procesu digitalizacije slovenskih kinodvoran. S pomočjo kredibilnih zunanjih sodelavcev bo svojim članom nudilo strokovno pomoč pri pripravi in izvedbi vseh aktivnosti, ki so potrebne za prehod na digitalno reprodukcijo filmov.

Imperativ delovanja Art kino mreže je kar najširša vključenost njenih članov v oblikovanje in izvajanje njenega programa.  Združenje bo posebej skrbno negovalo tvoren in odprt dialog med vsemi njegovimi člani ter drugimi partnerji s področja kinematografske dejavnosti.

V mrežo bi na tem mestu radi povabili vse slovenske prikazovalce kakovostnega in umetniškega filma in verjamemo, da bo delo združenja opazno prispevalo h kakovosti programa naših kinematografov ter pripomoglo k dvigu filmske kulture v celotni Sloveniji.

Člani, ki so pristopili na ustanovni skupščini so: Festival Velenje, Zveza kulturnih društev Grosuplje, Občina Pivka, Zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje, DPD, Svoboda Žiri, Kosovelov dom Sežana – kulturni center Kras, Center za kulturo, šport in prireditve Izola – Art kino Odeon, Cankarjev dom, kongresni in kulturni center Ljubljana, Splošna knjižnica Slovenske Konjice, Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Center interesnih dejavnosti Ptuj, Zveza kulturnih društev Tolmin, Kulturni dom Slovenj Gradec, Linhartova dvorana Radovljica, Društvo za razvoj filmske kulture Maribor, Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika, Kulturni dom Krško, Društvo za ustvarjalnost FILTER, Celje – Mestni kino Metropol, Javni zavod Kinodvor, Ljubljana.

Predsednica upravnega odbora združenja je postaja Marjana Štalekar (Slovenj Gradec), podpredsednik Andrej Kokod (Radovljica), sekretar pa Marjan Geohelli (Vrhnika).

Komentiraj

Filed under Pobude, Skupost, Srečanja

Formalizirana Art kino mreža

Z velikim veseljem Vas obveščamo, da se ustanavlja Art kino mreža – združenje kinematografov in prikazovalcev kakovostnega in umetniškega filma Slovenije.

Vse od časa po novembrskem srečanju v Kinodvoru, intenzivneje pa predvsem v začetku letošnjega leta smo kinematografi iz Velenja, Slovenj Gradca, Celja, Izole, Vrhnike in Radovljice sestankovali in nazadnje stvari le pripeljali do točke, ko Vas imamo čast povabiti na ustanovno skupščino združenja Art kino mreža, ki bo v petek, 5.3. v Velenju. Na ustanovni skupščini bomo podrobneje predstavili Statut (ki ga sicer najdete tudi v priponki ), programske smernice in namen združenja, ter Vas povabili k sodelovanju in včlanitvi, ne bo pa manjkal niti strokovni prispevek k sodobni kinematografiji v Sloveniji.

Gradiva:

Komentiraj

Filed under Pobude, Skupost, Srečanja

Želimo vam vesele praznike!

Bliža se najlepši čas v letu. Čas, ko razmišljamo o preteklem in se veselimo prihajajočega leta.

Upamo, da se boste soustvarjanja naše skupne zgodovine spominjali t veseljem in naklonjenostjo in da bomo v enakih tonih skupaj ustvarjali tudi prihodnost.

Želimo vam najbolj filmsko leto 2010!

Komentiraj

Filed under Ostalo, Skupost

Kinodvorovo odprto pismo Ministrici za kulturo

Kinodvor je na ministrico za kulturo, go. Majdo Širca naslovil pismo s katerim je Ministrstvo za kulturo želel obvestiti o uspešni izvedbi srečanja “Mreže in digitalizacija art kinematografov”, ki je postreglo z bogatim naborom informacij, nadvse pomembnih za razvoj in širitev kinematografije ter kakovostnega in umetniškega filma pri nas. Poleg tega pa je srečanje v javni diskusiji med udeleženci, predstavniki filmske stroke in industrije,  prinesla tudi predlog digitalizacije v Sloveniji in pobudo kinematografov, da Art kino mrežo formalizirajo.

Prepričani smo, da bo s formalizirano Art kino mrežo, ki bo podporo iskala tudi pri Ministrstvu za kulturo po tej odmevni razpravi potekalo še bolj intenzivno kot doslej.

Komentiraj

Filed under Novosti, Skupost, Srečanja

O vlogi Filmskega sklada RS pri Kino mreži

V tem prispevku bom izpostavil le nekatere vidike(ali nemara le enega samega, za začetek), kjer bi Filmski sklad in formalizirana ter razvijajoča se mreža slovenskih mestnih in art kinematografov lahko polneje sodelovala in kjer bi lahko skupaj ustvarjali pogoje za tehnološko in programsko prenovo slovenske reproduktivne kinematografije in nujno dodajam: tudi pogoje za obsežnejšo, kvalitetnejšo in pri občinstvu bolj zaželjeno slovensko izvirno produkcijo.

Osnovni aksiom je: Slovenija potrebuje celoten spekter lastnih kinematografskih filmov od dosledno avtorskega, umetniškega, art, festivalskega do žanrskega, mainstream, obrtniško dovršenega filma na skrajnih polih in vse kar je vmes. Del aksioma in ena temeljnih predpostavk tako zastavljenega cilja je ustrezen ekvivalent na strani reproduktivne kinematografije. Če tega tako ne postavimo ni ne resnega ne utemeljenega govora kaj šele pogovora o slovenski kinematografiji. Svetovljanstvo slovenskih filmskih ustvarjalcev in producentov (ob vsakršnem festivalskem angažmaju, nagradah in kar sodi sem) brez tega aksioma se po definiciji sprevrže v najbolj provincionalno kruhoborstvo, “državofehtarstvo” in “zajebavanje” velike večine davkoplačevalcev.. Skratka v tem “biznisu” (kot v vseh drugih, najbolj banalno: kaj nam pomaga peka kruha, če ga ni kje prodajti ali kar deliti) ni razcveta produkcije brez razcveta reprodukcije. Pika in Amen.

Reproduktivna kinematografija je v zadnjem času dvignila glas in opozorila, da bi z racionalizacijami in tehnološko prenovo (digitalizacija) obeh polov slovenske kinematografije le ta lahko šele prav zaživela. Filmski sklad RS bi temu po logiki do zdaj izrečenega moral zelo natančno prisluhniti in znati primerno odgovoriti.

O tem kaj lahko prinese tehnološka prenova obeh plati slovenske kinematografije z vidika ekonomike, kakšni bi bili prihranki na strani produkcije in kaj bi pomenilo če bi se del proračuna FS za neko obdobje prelil od produkcije k reprodukciji in kako bi se to sčasoma vrnilo nazaj k produkciji, o tem so že govorili drugi.

Sam bi kot prikazovalec izrazil svoj interes, da v prihodnje najemam od FS za različne programske namene (od pretežno propedevtičnih – šolske predstave – do redno programskih) starejše slovenske filme. Konkreten primer: v začetku letoš nje sezone smo na Vrhniki veliki večini gojencev vrhniških vrtcev (blizu 300) dvakrat predvajali slovensko risanko o Medvedu Bojanu v primerni dolžini kot kompilacijo 8 posameznih 5 minutnih risank. Na obeh projekcijah smo v živo predstavili avtorja glasbe gospoda Mojmirja Sepeta, ki je za naše malčke odigral vodilni glasbeni motiv. Obstaja prek 20 posameznih 5 minutnih risank Bojana, da se jih poljubno kombinirati in če bi vsi trenutno delujoči slovenski mestni in art kinematografi izkoristili vse možnosti predvajanja Bojana, ki obstajajo, bi skupaj s FS lahko ustvarili dokaj lepo ekonomijo s tem kvalitetnim slovenskem kinematografskim produktom. Enako bi lahko naredili tudi z mnogimi drugimi slovenskimi otroškimi in mladinskimi filmi iz naše filmske zgodovine zlasti še, če bi pritegnili kot goste še živeče avtorje in glavne igralce. Ali pa filmske poznavalce, ki bi se znali z otroki in mladino o filmu pogovarjati, predstaviti čas in okoliščine nastanka filma, razgrniti probleme, ki jih filmi odpirajo itn., itd.
Na tem segmentu se da v nekaj letih ustvariti prihodke, ki bi zadostovali za digitalizacijo vsaj nekaj slovenskih mestnih in art kinematografov. Vse kar je treba storiti je, da mreža in FS postavita koncept in ga dosledno izvajata. Seveda pa je povedano le en segment, nujne in potrebne pa so še druge oblike in koncepti ki bi utemeljevali zamisel o Filmskem skladu kot pomembnem akterju tehnične in vsebinsko programske prenove celotne slovenske kinematografije.

Marjan Geohelli, Kino Cankarjev dom Vrhnika, program & marketing
040 357 318
info@go-partner.si

Komentiraj

Filed under Novosti, Pobude, Skupost

Oživljanje kino mreže in profili prikazovalcev

Predlagamo, da se zaradi lažjega vzpostavljanja kontaktov na tej domači strani pod “Kino mreža so:” objavijo vsi profili navedenih članov vsaj z osnovnimi podatki: kadri oziroma odgovorne osebe, operativci (vodja programa, tehnični vodja oziroma operater) s polnimi kontaktnimi podatki, kratka programska shema in usmeritev, tehnika s katero kdo razpolaga in morda še kaj.

Prav tako bi bilo dobro, če bi počasi začeli rekonstruirati nekdanjo kinomrežo kakršna je bila pred “pogromom” ki ga sestavlja več dogodkov ali dogajanj (npr. pojav domačega videa, odhod JLA iz Slovenije, pojav interneta z vsemi implikacijami, začetek delovanja multipleksov). Prvi del rekonstrukcije je zbir informacij o tem, kje vse so bili delujoči kinematografi denimo še v 80tih letih. Naštevam kraje po spominu (v letih od 1992 do 2001 sem bil dejaven v distribucijskem delu reproduktivne kinematografije) in prosim vse, ki lahko kakšen kraj dodajo ali primaknejo informacijo o tem kakšni so kje trenutni izgledi, da se kino tudi dejansko vzpostavi ponovno s klasično tehnologijo ali so še živi ljudje, ki so ta nekdanja kina upravljali in ali poznajo ljudi, ki bi danes imeli interes, da se s to dejavnostjo aktivno ukvarjajo oziroma so lastniki (občine!?) infrastrukture: sporočite te informacije prek naše spletne strani ali osebno g.Alešu Uhanu na kinomreza@kinodvor.org ali na moj naslov info@go-partner.si. Pri naštevanju izpuščam mesta in kraje, ki so že zajeti v Kino mreža so in kjer kinematografi v tej ali drugi obliki danes delujejo ali pa so tam identificirani posamezni potencialni nosilci te dejavnosti…Začenjamo v južno primorski regiji:
Piran;
Koper (ni mestnega kina, je Kolosej);
Nova Gorica (le abonmajska ponudba, sezonski kino, ni več rednega programa);
Vipava;
Ajdovščina (zaznani premiki v zadnjem času);
Tolmin;
Bovec;
Kobarid;
Idrija;
Logatec;
Postojna;
Pivka;
Ilirska Bistrica;
Cerknica;
Borovnica;
Bevke;
Trebnje;
Novo mesto (ni več “mestnega kina”, je Tuš)
Ribnica;
Metlika;
Sevnica;
Laško;
Litija (?);
Jesenice(?);
Bohinjska Bistrica;
Tržič;
Kranj (ni več mestnega kina!)
Kamnik;
Domžale (?);
Mozirje;
Ravne;
Mežica;
Dravograd;
Radlje;
Žalec;
Šentjur;
Šmarje;
Slovenska Bistrica;
Slovenjske Konjice;
Zreče;
Ormož;
Ljutomer;
Lendava;
Gornja Radgona;
Lenart;
Ti kraji so v mojem spominu kot kraji, kjer je svoj čas kino redno obratoval. Lahko se glede kakšne lokacije tudi motim oziroma je možno da sem jih kar nekaj tudi pozabil. Zato še enkrat: prosim vse, da pomagajo s koristnimi informacijami.

Namen je popolnejši zgodovinski spomin in v perspektivi tehtanje možnosti, da se poskusi še kje v Sloveniji dejavnost obuditi in še kakšno lokalno skupnost pritegniti v območje tehnološke in vsebinsko programske prenove slovenske reproduktivne kinematografije…

Hvala in lep pozdrav,

Marjan Geohelli, Kino Cankarjev dom Vrhnika, program & marketing
040 357 318
info@go-partner.si

Komentiraj

Filed under Skupost