Category Archives: Tehnika in infrastruktura

Kinematograska infrastruktura in tehnika.

Za nami je strokovno srečanje “Mreže in digitalizacija art kinematografov”

Kinodvor, 24. in 25. november 2009

Strokovno srečanje z naslovom »Mreže in digitalizacija art kinematografov je odprla Nina Peče, direktorica Kinodvora. Poudarila je, da srečanje organizira Kinodvor v sodelovanju z Europa Cinemas in Filmskim skladom RS z namenom zbrati predstavnike filmske industrije v Sloveniji ter predstaviti primere nacionalnih in mednarodnih mrež. Ob tem pa slovenski strokovni in zainteresirani javnosti približati v zadnjih letih najbolj aktualno temo razvoja kinematografije – digitalizacijo kinematografov oziroma prehod na uporabo nove digitalne kinematografske tehnične opreme.

Srečanje je postreglo s prispevki uglednih tujih strokovnjakov, ki so predstavili primere nacionalnih in mednarodnih mrež in problematiko digitalizacije kinematografov s primeri rešitev, ki so jih ubrale nekatere evropske države.

Maeve Cook, Direktorica Access Cinema, koordinacijske organizacije za regionalno prikazovanje kulturne filmske produkcije na Irskem je predstavila delovanje mreže kinematografov, ki na Irskem v marsičem podobni situaciji, kot jo imamo v Sloveniji predstavlja izjemno uspešen model delovanja. V zasledovanju ciljev, ki spominjajo na cilje slovenske kulturne politike na področju kinematografije, Access Cinema skrbi dostopnost kakovostnega in umetniškega filma na lokalni ravni, podpira domačo filmsko produkcijo in  deluje kot vir informacij, nudi strokovno svetovanje za vključene prikazovalce ter v javnosti zastopa njihov interes.

Markéta Colin Hodouskova, predstavnica Europa Cinemas, prve mednarodne mreže kinematografov za podporo evropskemu filmu je kot njen koordinator za srednjo in vzhodno Evropo predstavila programe MEDIA, MAEE in EURIMAGES in povabila slovenske kinematografe, da sledijo Kinodvoru, Cankarjevem domu, mestnemu kinu Metropol, Art kino Odeonu in Kino Sori v Škofje loki in si s članstvom v Europa Cinemas zagotovijo dodaten vir podpore. Poudarila je še, da bi pristopnim pogojem številni kinematografi lahko zadostili z lokalnim povezovanjem, podprla je oblikovanje nacionalne mreže kinematografov v Sloveniji in kot največji izziv sodobne kinematografije izpostavila digitalizacijo kinematografov, ki majhnim kinematografom predstavlja po eni strani eksistencialno grožnjo, po drugi pa številne priložnosti v bogatenju programa in širjenju filmske kulture.

Sylvie da Rocha, predsednica mednarodne mreže CICAE (Confédération Internationnale des Cinémas d’Art et d’Essai), ki že od leta 1955 skrbi za promocijo in raznolikost filmske kulture v mednarodnem prostoru je poudarila izreden pomen kinematografskega mreženja in pomembnost podpore filmski kulturi v zagotavljanju raznolikosti filmske ponudbe in promocije kakovostnega in umetniškega filma še posebej v časih, ko se kinematografi soočajo z novimi tehnološkimi izzivi.

Miroslav Sochor, predstavnik češke post produkcijske hiše UPP (Universal Production Partners), filmski producent in strokovnjak za digitalno kinematografijo oz. DCI (Digital Cinema Initiatives) je predstavil vlogo pomen ter mednarodne tehnične standarde tehnološke revolucije, ki jo predstavlja digitalizacija kinematografov. Zaradi številnih prednosti prehoda na uporabo nove digitalne kinematografske tehnike, ki se tičejo tako kakovosti kinematografske izkušnje, številnih novih možnosti programskih vsebin, kot tudi številnih prihrankov na ravneh filmske produkcije, distribucije in prikazovanja, digitalizacija v evropskih državah ni več vprašanje. Z izdatno podporo državnih sredstev in sredstev nekaterih lokalnih skupnosti pa je k izvajanju projekta opremljanja kinematografov z digitalno opremo pristopila tudi Češka.

Brede Hovland, norveški filmski producent, čigar delo obsega sodelovanje pri številnih filmskih projektih od kratkih in dokumentarnih filmov ter ne nazadnje z nagrado Europa Cinemas Label nagrajenega celovečerca »Sever« (2009), je predstavil norveško kinematografijo v luči prehoda na digitalno kinematografsko tehniko in prav tako poročal ekstenzivni državni podpori projektu digitalizacije kinematografov. Organizacija Film&Kino, ki se financira preko norveškega filmskega sklada je za digitalizacijo (predvsem lokalnih kinematografov) namenila 12 milijonov evrov (€), pri tem pa opažajo 80-90% znižanje stroškov pri filmskih kopijah in povprečno 50.000€ manjše stroške pri vsakem domačem filmskem produktu. Globalni prehod na digitalno kinematografsko tehniko gre pričakovati v roku desetletja.

Med številnimi udeleženci srečanja gre omeniti visoko udeležbo predstavnikov kinematografov iz vse Slovenije (Art kino Odeon, Party Max Murska Sobota, Festival Velenje, Linhartova dvorana Radovljica, Mestni kino Ptuj, Mestni kino Metropol Celje, Avditorij Portotož, KD Franca Bernika Domžale, Kino Zagorje, Kino Rogaška, Kino Črnomelj, Delavski dom Trbovlje, JZK Litija, ZKD Grosuplje, KUD Primož Trubar Velike Lašče, Kosovelov dom Sežana, KD Slovenj Gradec, Kino Vrhnika in kinematografi na notranjskem, pa tudi Slovenska Kinoteka, Planet Tuš in Kinoklub Vič – Kolosej Kinematografi) ter celo hrvaški predstavnik (Art-kino Croatia). Srečanja so se udeležili tudi predstavniki Filmskega sklada RS, filmskih distributerjev (Karantanija Cinemas, Demiurg in Cinemania Group), nekateri filmski producenti in festivali, predstavniki nekaterih lokalnih skupnosti, predstavništvo Evropske komisije, pa tudi predstavnik AGRFT in še nekateri predstavniki zainteresirane javnosti.

Srečanje je ponudilo tudi z javno razpravo, ki se je oblikovala okoli problemskih sklopov oblikovanja in vzpostavitve nacionalne mreže kinematografov in digitalizacije kinematografov. Ob vsesplošnem konsenzu, da je slednja nujnost so se prikazovalci dogovorili, da bodo svoj interes oblikovali v pisno pobudo, ki bo poleg izjave o lastni finančni udeležbi, vključevala poziv vladi, da se digitalizacija kinematografov izpostavi kot prioriteta slovenske kulturne politike in kot prioriteta programov regionalnega razvoja, kar bi v ta namen omogočilo sredstva kohezijskih skladov.

V program srečanja so bile vključene projekcije dveh filmov v distribuciji Demiurga, ki sta prejela nagrado »Europa Cinemas Label« in sicer film »Triki« (Sztucki, Andrzej Jakimowski, Poljska, 2007, 96′) ter film »Sever« (Nord, Rune Denstad Langlo, Norveška, 2009, 78′), ki je z zaključkom srečanja ob prisotnosti režiserja in producenta filma premierno pričel igrati v Kinodvoru.

Advertisements

Komentiraj

Filed under Digitalizacija, Novosti, Pobude, Skupost, Srečanja, Tehnika in infrastruktura

Profil prikazovalcev v mreži

Vse prikazovalce v mreži, ki še niste poslali svojih podatkov, lepo prosim, če to lahko storite čim prej. Podatki so zelo pomembni, saj v nastopanju kot kino mreža veliko oviro predstavlja, da ne poznamo osnovnih podatkov in podrobnosti o prikazovalcih, ki se vključujejo. Ti podatki bodo nujno potrebni že npr. za pripravo izračuna stroškov digitalizacije kinematografov, ki jih moramo pripraviti v roku enega tedna.

Vse prikazovalce, ki svojih podatkov še niste pripravili bom primoran po telefonu spraševati enaka vprašanja, kot jih najdete v splošnem obrazcu. V izogib telefonskim stroškom in veliki zamudnosti te metode vas zato prosim, da izpolnete obrazca oz. nam potrebne informacije o vašem kinematografu posredujete pisno.

Komentiraj

Filed under Skupost, Tehnika in infrastruktura

Digitalizacija kino mreže

Glede na predvidevanje, da bosta mreži komercialnih kinematografov, tako Kolosej kot Planet Tuš, dodatno opremljali svoje kinematografe, si želelimo predstavniki mreže pravočasnega oblikovanja modela digitalizacije z namenom ekonomizacije in zniževanja stroškov nakupa opreme.

Prednosti, ki jih kino mreža vidi v digitalizaciji so predvsem veliko večja dostopnost do filmskih kopij. Predvidevamo, da bi kakovosten in umetniški filmski program, ki načeloma ni tako zanimiv za komercialno mrežo (Tuš in Kolosej) z digitalizacijo postal dostopnejši, programska ponudba distributerjev bi se okrepila, filmski program pa bi lahko sestavljalo veliko več filmov redne distribucije (first run), ki zdaj kino mreži niso dostopni in prihahajo v kinematografe z veliko zamudo (second run), kar jih dela neatraktivne. S tem bi se po naših pričakovanjih okrepil tudi obisk. Po najbolj konzervativnih ocenah vsaj za 30%.

Slabosti, ki jih mreža vidi v digitalizaciji so predvsem velik finančni zalogaj digitalne tranzicije. Po naši oceni je strošek digitalizacije enega (1) kinematografa oz. platna od 100.000€-150.000€, kar seveda krepko presega zmožnosti posameznih kinematografov. Slabost je tudi, da smo glede na komercialno mrežo, zaradi pomanjkanja institucije, ki bi zbirala podatke o stanju slovenske kinematografije, dialog o digitalizaciji začeli zelo pozno, tako, da je priprava načrta modela digitalizacije slovenskih art kinematografov v tej točki že nujna prioriteta.

Priložnosti, ki jih nudi digitalizacija vidimo v bogatenju programa, ki bi s tem postal bolj raznolik in širše dostopen ter tako tudi zanimivejši za porabnika. Poleg filmskega programa digitalizacija omogoča široko paleto priložnosti tudi na drugih programskih področjih, ki so izredno zanimiva tako za prikazovalce, ki poleg filmskega programa ponujajo tudi raznovrsten drug program, kot za specializirane kinematografe, ki te možnosti lahko izkoristijo za obsežnejši in bolj kakovosten program promocije filma. Z organizacijo raznovrstnih dogodkov, (zgolj kot primer: prenašanje nogometne tekme na velikem platnu) lahko z digitalnimi projektorji opremeljene kinodvorane postanejo center dogajanja v krajih po Sloveniji. Digitalizacija je priložnost, da art kinematografi naslovijo tiste največje probleme s katerimi se danes soočajo.

Grožnje, ki jih digitalizacija prinaša so zelo velike. Bojimo se, da bo v primeru, da komercialna mreža dokonča prehod na digitalno kinematografsko tehniko, preden se digitalizira mreža art kinematografov, znatno zmanjšana ponudba filmov na 35mm nosilcih s strani distributerjev, saj za njih ne bo obstajala ekonomska računica. Prav tako iz tega razloga se bojimo, da bo filmski program v kinematografih oz. dvoranah, ki ne bodo izpeljale digitalne tranzicije, zamrl. Primarna grožnja filmski kulturi je torej njena omejitev in krčenje izključno na tiste prikazovalce in kraje, ki bodo pridobili sredstva za prehod na digitalno kinematografsko tehniko.

 

Vprašanje, ki ga situacija zdaj postavlja prikazovalcem v mreži je: Koliko in katera kina so pripravljena in zainteresirana resno pristopiti k projektu digitalizacije. Predvsem je potrebno razmišljati v kontekstu priprave nacionalnega modela digitalizacije, ki bi po prvem osnutku in pavšalni oceni predvideval sofinanciranje: Tretjina (1/3) iz evropskih virov; druga tretijna (2/3) iz državnih virov in tretja tretjnina (3/3) iz lastnih sredstev (občinska sredstva in/ali sponzorji).

Čim prejšnji odgovor prikazovalcev v mreži bo omogočil izračun nekaterih pomembnih podatkov in šele omogočil pripravo nacionalnega modela digitalizacije.

Komentiraj

Filed under Digitalizacija, Tehnika in infrastruktura