Srečanje prikazovalcev kakovostnega in umetniškega filma, 5.10.2009

Srečanje v Kinodvoru smo organizirali z nameno zbrati interese prikazovalcev za oživitev art kino mreže, predstaviti 1. fazo projekta izdelava študije o širitvi kino mreže, predstaviti model za popis obstoječih infrastrukturnih, tehničnih, kadrovskih in programskih kapacitet in vzpostaviti komunikacijsko orodje za:

  • Oblikovanje skupnih pobud
  • Informacije glede možnih virov financiranja
  • Usklajevanje in informacije o filmskem programu
    • Program kakovostnega in umetniškega filma
    • Program filmske vzgoje
  • Izobraževalne delavnice in delo kinooperaterjev
  • Projekt digitalizacije
  • Pripravo prihodnjih srečanj

Še nepotrjeni zapsnik in sklepi srečanja so zapisani v nadaljevanju:

Prisotni na sestanku: Nina Peče, Koen Van Daele, Petra Slatinšek in Aleš Uhan (Kinodvor, Ljubljana), Petra Božič, Biljana Pavlovič (Art kino Odeon, Izola), Marjan Geohelli (Kino Vrhnika in mreža na Notranjskem), Boštjan Koprivec (Cankarjev dom, Vrhnika), Zvone Vrtačnik, Mateja Sladič Vozelj (Kulturni center Litija), Ksenija Murari (Avditorij Portorož), Zoran Poznič (Delavski dom Trbovlje), Rene Puhar, Boštjan Lah (Društvo za razvoj filmske kulture Maribor), Igor Prassel, Rok Govednik (Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta, Ljubljana) Gregor Marjan Humar (Dvorana prve slovenske vlade, Ajdovščina), Tobija Medved (Kino Rogaška Slatina), Marjana Štalekar (Kino Slovenj Gradec), Jože Oblak (Kino Sora, Škofja Loka), Milena Breznik, Peter Groznik (Kino Velenje), Jože Košak (Kino Zagorje), David Terčon (Kosovelov dom Sežana), Nuša Berce (Kulturni dom Cerknica), Jure Matičič, Matjaž Marinič (Kulturni dom Franca Bernika, Domžale), Špela Kalan Razinger (Linhartova dvorana Radovljica), Peter Zupanc (Mestni kino Metropol, Celje), Aleksander Kraner (Mestni kino Ptuj), Ksenija Arzenšek in Urška Fartelj (Zabaviščni center Party Max, Murska Sobota)

Številčna udeležba srečanja je jasen znak o interesu prikazovalcev po povezovanju v mrežo. Srečanje se je odvijalo v dveh sklopih, v prvem so predstavniki Kinodvora predstavili uspešne projekte in programe Kinodvora z namenom predstavitve načina delovanja mestnega javnega zavoda in obsega dejavnosti Kinodvora. Uspešen rezultat glede števila obiskovalcev Kinodvora je potrebno pripisati tudi posebnim dogodkom, ki v razmerju z rednim programom filmov v distribuciji predstavljajo 50% gledalcev. Med takšne projekte sodijo koprodukcijska sodelovanja s filmskimi festivali ter drugi filmski dogodki, ki jih Kinodvor organizira v sodelovanju s kulturnimi organizatorji in akterji na področju filma. Petino gledalcev predstavljajo obiskovalci programov Kinobalona, ki je razdeljen na redni družinski program ob koncih tedna in med šolskimi počitnicami ter šolske projekcije med tednom, ter pospremljen s programi filmske vzgoje – učni listi oziroma knjižice Kinobalon, pedagoška gradiva, ustvarjalne delavnice, strokovni pogovori ob filmih ipd. Kljub temu, da mora Kinodvor z lastnimi sredstvi zagotoviti 50% odstotkov sredstev za delovanje in dejavnosti zavoda, pa je podpora ustanovitelja, ki zagotavlja sredstva za 6 zaposlenih, določen odstotek sredstev za program in delovanje, v skladu z razpoložljivimi sredstvi letnega proračuna MOL pa tudi opremo in investicije, neprecenljiva za obseg dejavnosti zavoda. Lastna sredstva, ki jih zavod vlaga v svoje dejavnosti in razvoj pridobiva Kinodvor z aktivnim trženjem prostorov in programa, pri katerem imajo prednost projekti, pri katerih vidimo možnosti širjenja ciljnih skupin za obisk filmskih programov. Kljub temu, da prikazovalci po Sloveniji delujemo v različnih pogojih in okoljih, ki zahtevajo različne ukrepe za zagotavljanje obiska kina, pa ugotavljamo, da je potreba po okrepitvi delovanja mreža ključna za zagotavljanje kakovostnega filmskega programa, ki ga kinematografi pripravljamo v sodelovanju z distributerji. Omejitev pri doseganju večjega števila gledalcev predstavljajo tudi stroški, povezani z distribucijo filmov, saj število filmskih kopij filmov, katerih distribucijo sofinancira Ministrstvo za kulturo (MK), ni zadostno za prikazovanje v komercialni in art kino mreži. Po drugi strani pa obisk v mreži art kinematografov ne dosega rezultatov, ki bi ekonomsko upravičili dodatne stroške distribucije. Posledično se določeni filmi sicer odvrtijo v mreži art kinematografov, vendar pa zgolj kot možnost sekundarnega prikazovanja z znatnim časovnim zamikom. Obisk marsikaterega kinematografa se izboljšuje z organizacijo šolskih projekcij, zato je razvoj programov filmske vzgoje tudi ena od programskih prioritet mreže art kinematografov.

Kinodvor je na podlagi primera dobre prakse že v začetku tega leta na MK naslovil pobudo za dialog predstavnikov MK s predstavniki filmske stroke na področju reproduktivne kinematografije, torej prikazovalcev in distributerjev. Mreža namreč opozarja na pripombe glede razpisnih pogojev in višine sredstev kulturnega tolarja za distribucijo in art kinematografe, potrebo po sofinanciranju programov filmske vzgoje in projekta okrepitve ter pospeševanja aktivnosti mreže, deficitarnost tehnično kinematografskega kadra ter strokovno debato na temo digitalizacije mreže kinematografov. Kinodvor se je na letošnji razpis prijavil tudi s projektom filmske vzgoje in okrepitve mreže, vendar pa predlagana sredstva v rezultatih razpisa z dne 1.10.2009 niso zadostna za izvedbo projektov v predlaganem obsegu. Ne glede na to bo Kinodvor do konca leta izvedel določen segment projekta okrepitve mreže, ki ga za Kinodvor vodi zunanji sodelavec Aleš Uhan, medtem ko je izvedba v zastavljenem obsegu odvisna od razpoložljivih sredstev, katerih del bo Kinodvor poskušal pridobiti tudi s pomočjo mednarodne mreže Europa Cinemas in Filmskega sklada RS.

Aleš Uhan je predstavil cilje in opis projekta okrepitve mreže, ki vključuje tudi raziskovalno študijo s popisom obstoječega stanja in potreb posameznih kinematografov glede programskih, tehničnih in kadrovskih ukrepov za optimalno delovanje in povečanje obiska, ter načrt možnih oblik delovanja mreže, sofinanciranja mreže in aktivnega povezovanja prikazovalcev v nacionalno ter mednarodne mreže. V primeru zmanjšanega obsega raziskave zaradi razpoložljivosti sredstev, bo projekt v tem letu izveden na področju popisa stanja in potreb, vzpostavitve mrežne komunikacije in organizacije strokovnih ter delovnih srečanj mreže. V ta namen je Aleš Uhan, trenutno administrator strani, predstavil interno spletno stran mreže, ki je dostopna z geslom in ni vezana na določeno organizacijo, temveč omogoča pregledno mesto izmenjave in servisa informacij.

Sledila je razprava glede ključnih problemskih sklopov kinematografije ter predlogi in sklepi prikazovalcev v odzivu na sklepe sestanka predstavnikov mreže z generalnim direktorjem direktorata za medije MK z dne 30.9.2009.

Sklepi srečanja mreže art kinematografov z dne 5.10.2009 v Ljubljani

1.)        Glede vprašanja preoblikovanja in pospeševanja aktivnosti mreže kinematografov ugotavljamo, da gre vlogo in namen mreže iskati vzporedno s popisom profilov delujočih kinematografov v mreži ter njihovimi potrebami za obstoj in razvoj.

Sklep: Prikazovalci bodo po pripravljenem obrazcu, ki se nahaja tudi na spletni strani mreže, posredovali podatke o svojem kinematografu, ki bodo nato poenoteni dostopni na spletu mreže.

2.)        Glede sistematizacije sofinanciranja delovanja in programa mreže art kinematografov ugotavljamo, da morajo pri razvoju in ohranjanju tradicije mestne kinematografije, ki zagotavlja prikazovanje kakovostne filmske produkcije, sodelovati tako državna kot lokalne oblasti s podporo delovanju in programu ter zagotavljanju infrastrukture, opreme in programa. V skladu s sklepi srečanja z MK bodo predstavniki kinematografov oz. kulturne institucije, ki opravljajo primarno kinematografsko dejavnost, do 15.10.2009 na svoje lokalne občine naslovile pobudo za podporo mestni kinematografiji, ki naj preveri interes občine za ohranjanje in razvoj mestnih kinematografov.

Sklep: Prikazovalci v mreži bodo na predstavnike lokalnih občin, v katerih delujejo, naslovili pobudo za podporo mestni kinematografiji. Kinodvor bo MK in Mestni občini Ljubljana predlagal srečanje ministrice za kulturo in ljubljanskega župana z župani občin z mestnimi kinematografi. Namen srečanja je spodbuda k sodelovanju državne in lokalnih oblasti pri razvoju mestne kinematografije.

Kinodvor je prikazovalce v mreži ponovno opozoril na možnosti črpanja drugih, predvsem evropskih virov in prednosti mednarodnega mreženja v obliki mrež Europa Cinemas, CICAE in pobude za regionalno mreže JV Evrope, ki je bila letos predstavljena na Forumu predstavnikov filmske industrije JV Evrope na festivalu v Sarajevu.

Glede vprašanja Rednega letnega javnega razpisa za sofinanciranje kinematografske distribucije evropskih, avtorskih in svetovnih kinotečnih filmov ter mreže art kinematografov, se bodo prikazovalci odzvali v skladu s sklepom sestanka z MK (30.9.2009), ki bo preučil pripombe in predloge s strani prikazovalcev in distributerjev, prispele najkasneje do konca oktobra 2009, ter jih glede na možnosti upošteval pri pripravi razpisa za leto 2010, ki naj bi bil objavljen v decembra 2010. V skladu s tem bo predstavljen tudi predlog za večletno sofinanciranje delovanja in programa kinematografov, ki izpolnjujejo za to ustrezne pogoje.

Sklep: Predstavniki prikazovalcev bodo najkasneje do 12.10. 2009 zbrali pripombe in predloge k razpisu za kulturni tolar 2010 za področje Mreža art kinematografov. Po uskladitvi zbranih predlogov bo Kinodvor v imenu mreže enotni dokument posredoval MK najkasneje do konca oktobra 2009 in predlagati sestanek na to temo z ministrico.

3.)        Glede vprašanja pomanjkanja strokovnega tehničnega kadra kinematografske stroke, ki nima ustreznega sistema izobraževanja in sodi med deficitarne poklice, bodo prikazovalci izkoristili razpis za poklicno usposabljanje MK, čeprav tovrstni projekti, kakor izhaja iz besedila razpisa, niso predvideni in zato okvirna sredstva na področju Mediji niso zadostna. Ne glede na to se bodo prikazovalci v mreži skupaj prijavili s programom izobraževanja kinooperaterjev, katerega nosilec bo Društvo za ustvarjalnost Filter, ki vodi Mestni kino Metropol v Celju, Kinodvor pa bo za projekt nudil prostor in skupaj z drugimi soorganizatorji sodeloval pri izvedbi. V naslednjem tednu bo v dogovoru z zainteresiranimi pripravljena razpisna dokumentacija, rok za oddajo pa je 19.10.2009. Glede na omejene možnosti in pomanjkanje kadra je smiselno usposobiti mobilno skupino kinooperaterjev, ki lahko sodelujejo pri različnih projektih v že obstoječih institucijah oziroma v projektih mobilnega kina v mreži.

Sklep: Mreža bo zbrala interes in pripravila skupen program usposabljanja za katerega ustrezni nosilec prijavil na Javni razpis za izbor izvajalcev programov poklicnega usposabljanja MK, ki ga bo v sodelovanju izvajalo več predstavnikov mreže. Ob tem bo Kinodvor v imenu mreže na MK naslovil prošnjo za povečanje sredstev razpisa.

4.)        Vprašanje digitalizacije kinematografov obsega javni strokovni dialog glede možnega modela digitalizacije v Sloveniji ter evidentiranjem kinematografov, ki so pripravljeni na digitalizacijo. Na podlagi zbranih informacij bo mreža v skladu s sklepom srečanja z MK (30.9.2009) spodbudila srečanje predstavnikov filmske stroke, ki se s področjem digitalizacije strokovno ukvarjajo in lahko posredujejo konkretne (tehnične, ekonomske, programske ipd.) predloge, s predstavniki MK, Filmskega sklada RS ter predstavniki privatnega sektorja. Glede na predvidevanje, da bosta mreži komercialnih kinematografov, tako Kolosej kot Planet Tuš, dodatno opremljali svoje kinematografe, bi želeli predstavniki mreže dialog spodbuditi pravočasno z namenom ekonomizacije in zniževanja stroškov nakupa opreme.

Sklep: Mreža bo do konca leta 2009 organizirala strokovni delovni sestanek za načrt in financiranje digitalizacije mreže v Sloveniji z udeležbo predstavnikov mreže, filmske industrije, MK in Filmskega sklada RS.

5.)        Glede vprašanja razvijanja programa kakovostnega in umetniškega filma ter programa za mlado občinstvo in filmske vzgoje ugotavljamo, da bi povečano programsko sodelovanje v obliki skupnih programskih projektov lahko predstavljalo pomemben način delovanja mreže. Zato bomo na spletno točko mreže posredovali tovrstne predloge in potrebe, šele komunikacija pogojev in težav delovanja mreže pa bo privedla k oblikovanju skupnega predloga za način koordinacije in delovanja mreže. Večkrat predlagan predlog formalizacije in vzpostavitve centralne koordinacije mreže zahteva pogoje, ki jih ne more zagotoviti posamezni predstavnik mreže, zato mreža to možnost vidi v okviru delovanja Filmskega sklada RS.

Sklep: Mreža bo preučila možnosti in potrebo po formalizaciji mreže, ki zahteva vzpostavitev centralne točke delovanja in koordinacije mreže.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s