Digitalizacija – pojasnitve in nujen poziv

Ker opažam, da je glede digitalizacije precej nejasnosti in ker se kljub nujnosti situacije večina prikazovalcev v mreži še vedno zelo slabo odziva, sem se odločil naspisati še tole pobudo, ki jo prosim pozorno preberite in nanjo vsi odgovorite najkasneje do ponedeljka, 9.11.2009 do 15. ure.

 

Kaj je digitalizacija?

Digitalizacija je posodobitev kinematografske infrastrukture in pomeni nabavo novih kinematografskih projektorjev, ki so namenjeni nadomestilu 35mm projektorjev. V operaterskih kabinah, ki po velikosti omogočajo hkratni obstoj obeh vrst projektorjev, je sicer možno, za prehodno obdobje nekaj let, ohraniti obe vrsti projektorjev (tako analognega – 35mm, kot digitalnega), vendar je to bolj izjema kot pravilo.

Digitalizacija torej nikakor ne pomeni nabavo video projektorjev, pač pa gre za celovito prenovo tehnične kinematografske infrastrukture (nabavo projektorja in strežnika oz. predvajalnika digitalnih vsebin) v mnogih primerih pomeni tudi nov zvočni sistem in to v enkratni investiciji v obsegu 100.000 do 150.000€ na platno. Digitalne filmske kopije primerne (samo) za predvajanje na digitalnih kino projektorjih pa so nato s strani distributerjev dostavljene v obliki trdega diska in avtorizacijske kode, ki odklene film za predvajanje na specifičnem projektorju za specifično obdobje.

 

Zakaj se digitalizirati?

Svetovni trend v kinematografiji narekuje digitalizacijo zaradi neprimerno nižjih stroškov na vseh področjih filmske industrije: produkciji, postprodukciji, distribuciji in prikazovanju. V naslednjih dveh letih bo delež digitalnih filmskih kopij na trgu presegel 70%, kar pomeni, da bodo 35mm filmske kopije počasi izginile.

Zaradi specifične situacije v Sloveniji, kjer je več kot 90% filmskega trga v rokah komercialnih mrež (Planet Tuš in Kolosej kinematografi), pa se distributerjem v trenutku, ko se bosta ti dve mreži digitalizirali, računica z 35mm filmskimi kopijami ne bo več izšla. Zato bodo uvažali samo še filme na digitalnih nosilcih, filmski program v dvoranah opremljenih s 35mm pa bo zamrl.

Ker pričakujemo, da se bo Planet Tuš dodobra digitaliziral že čez nekaj mesecev (po nekaterih ugibanjih že marca prihodnje leto) je situacija urgentna! Z namenom racionalizacije nakupa si želimo priprave nacionalnega modela digitalizacije, kot to počno v tujini. To pomeni, da se pripravi model  hkratne investicije v kinematografsko infrastrukturo vseh dvoran v Sloveniji (tudi komercialnih), ki predvideva (predvidoma enakomerno razdeljeno v tretjine) sofinanciranje iz evropskih, državnih in lastnih oz. občinskih virov. Z enkratnim nakupom oz. z naraščanjem števila projektorjev, ki jih nakup obsega, drastično namreč pada cena.

Glede na to, da bo po tem modelu investicija enkratna in da nam za pripravo modela že pošteno teče voda v grlo, moramo v tem trenutku vedeti koliko dvoran naj ta model zajema. Vsem kinodvoranam, ki v tem trenutku ne bodo izrekle interesa in se s tem modelom ne bodo digitalizirale, grozi popolna ustavitev filmskega programa, saj zanje ne bo več filmskih kopij. Kasnejših individualnih investicij pa gotovo ne bodo podrpla niti evropska niti državna sredstva, zaradi manjšega obsega nakupa, pa bo investicija tudi precej večji finančni zalogaj.

Seveda pa digitalizacija prinaša tudi številne priložnosti za rešitev težav slovenske kinematografije in za ponovno oživitev lokalnega kulturnega dogajanja:

–          Z digitalizacijo bo dostopnost filmskih kopij znatno večja in večina prikazovalcev lahko računa, da bo z digitalizacijo dobila filma že v prvem tednu predvajanja. Kar pomeni porast števila gledalcev za najmanj 30% in do 1.000.000 prodanih kart več letno.

–          Digitalizacija omogoča popolnoma nove programske možnosti, kot je npr. prikazovanje filma za kratko obdobje (ali celo samo za premiero) na čim več mestih. Lahko v vseh kinodvoranah naenkrat.

–          Platno bo lažje izkoriščati tudi za sponzorska sporočila, kar je lahko, če pridobimo generalnega sponzorja slovenskih filmskih platen, predstavlja razmeroma velik delež tudi pri sami investiciji.

–          Digitalizacija poleg filmskega programa omogoča tudi širok nabor drugih vsebin. V kinodvoranah bodo tako svoje mesto našli celo koncerti in nogometne tekme! (lahko v živo)

–          Zaradi tega se lahko nadejamo oživitve lokalnih kinematografov, lokalne filmske kulture, lokalnih centrov kulturnega dogajanja, spodbuditev ekonomije v občinah, ohranjanje delovnih mest in razbremenitve cest, saj kulturna potrošnja ne bo več odtekala v večja urbana središča.

 

 

Interes prikazovalcev

Naj v zaključku še enkrat poudarim, da je za ohranitev in razvoj filmske kulture nujno, da prikazovalci v tem trenutku, zdaj in danes izrazimo interes in spodbudimo pripravo nacionalnega modela digitalizacije in se z njim prvič, pridružimo digitalizaciji komercialnih mrež ter tako poskrbimo, da nas ne pustijo za sabo počasi odmirati in drugič, se znjim zavzamemo za državna in evropska sredstva na eni strani in občinska na drugi. Navsezadnje gre le za izgradnjo infrastrukture, ki bi jo lahko primerjali celo z izgradnjo cest.

 

Odgovorite torej prosim, najkasneje do ponedeljka, 9.11. do 15 ure, kdo si želi sodelovanja pri projektu digitalizacije in kako pri tem vidi svoje realne možnosti participacije. Kje se utegnejo pojaviti problemi? (1/3 lastnih sredstev? Lastništvo dvorane? Ipd.)

Komentiraj

Filed under Digitalizacija

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s