Pripombe k rednem letnem razpisu za sofinanciranje mreže art kinematografov (MK)

Glede na do sedaj zbrane podatke o prikazovalcih, ki se vključujejo v kino mrežo in glede na pripombe, ki ste jih nekateri posredovali na razpis za sredstva podpore art mreži s strani Ministrstva za kulturo smo oblikovali naslednje Pripombe k rednem letnem razpisu za sofinanciranje mreže art kinematografov (MK).

Na podlagi ugotovitve, da  so posamezne specifike med prikazovalci v mreži tako zelo različne, da bi enotni razpisni kriteriji po eni strani lahko izključevali manjše prikazovalce, ki le s težka ustvarjajo dovolj filmskega programa, programa promocije filma in filmske vzgoje, ali pa preprosto nimajo ustrezne infrastrukture, po drugi strani pa zanemarjali dejstvo, da gre le za (edini tovrstni) ciljni razpis za podporo art kinematografom, ki se primarno ukvarjajo s kakovostnim in art filmom, smo (navkljub opozorilom MK o posledicah recesije) vztrajali na povišanju sredstev in novi sistemizaciji v dve obliki podpore:

– Redni letni razpis (projektni) namenjen širšemu krogu prikazovalcev z najmanjšimi možnimi razpisnimi pogoji.

– 3 letni programski razpis namenjen art kinematografom, ki izkazujejo neko stalnost v delovanju in imajo obstoječ program promocije filma in/ali filmske vzgoje.

Na ta način naš predlog predvideva bistveno lažje načrtovanje programov in bolj urejeno podporo močnejšim art kinematografom in tudi možnost za pridobitev podpore manjšim prikazovalcem, ki se ne nujno primarno ukvarjajo s filmom, ampak je njihov doprinost filmski kulturi in razvijanju ponudbe kakovostnega in umetniškega filma pomemben za enakomeren razvoj filmske kulture na celotnem območju RS.

Cilj, ki ga zasledujemo tako eni, kot drugi pa mora ostati zagotavljanje boljše dostopnosti kakovostne in umetniške filmske produkcije na celotnem območju Republike Slovenije in v čim več krajih po Sloveniji, s tem pa tudi širitev art kinematografske dejavnosti.  Vsi vključeni v mrežo naj kontinuirano skrbijo za razvoj in raznolikost filmske kulture z izvajanjem programov promocije filma in programov filmske vzgoje, saj nas ravno ta dejavnost za podporo filmski kulturi in promocijo kakovostnega filma loči od komercialnih kinematografov, ki potrošnikom ponujajo zgolj in samo projekcijo.

Morebitne dodatne pripombe in konkretne dopolnitve predlogov prosim sporočite najkasneje do četrtka, 29.10. do 10. ure zjutraj. Če pripomb nimate, to jemljemo kot potrditev, saj smo po dogovoru z MK pripombe dolžni posredovati najkasneje do 30.10.2009.

8 Komentarjev

Filed under Pobude, Razpisi

8 responses to “Pripombe k rednem letnem razpisu za sofinanciranje mreže art kinematografov (MK)

  1. KD Slovenj Gradec

    Ker ravno berem pogodbo Mk za leto 2009 predlagam, da se v naslednjih razpisih spremeni rok za oddajo dokončnega poročila – predvsem finančnega, ki je po sedanji pogodbi 31.12. 2009. Zaključne račune in dokončna finančna poročila za preteklo leto pa dobimo iz naših služb nekje sredi februarja naslednje leto.

  2. Hvala za pripombo. Dodamo torej predlog, da se v naslednjih razpisih spremeni rok za oddajo dokončnega poročila in predlagamo rok 15.marec naslednjega leta.

  3. KD Slovenj Gradec

    Pozdravljeni,

    iman še nekaj predlogov:
    5. Razpisni pogoji:
    Art kina
    – v drugi alinei naj se zapiše …..projekcije kakovostnih in umetniških filmov IN OBRATOVAL NAJMANJ 3 (TRI ) DNI V TEDNU in šestimi (morda 5) projekcijami v tednu ( da se ne bi razumelo, da se mora vrteti samo art program, potem sem sodite samo trija ali celo dva kina??)
    – zadnja alinea naj bi bila na 1. mestu

    Prikazovalci kakov. in umet. filma:
    – v prvi alinei predlagam da se 80 projekcij letno zmajša na 52 ali 53, kar pomeni povprečno ena projekcija na teden.

    – zadnja alinea naj bi bila na 1. mestu

    Lp
    Marjana

  4. Z nekaterimi popravki je nova verzija pripomb zdaj na voljo na isti povezavi.

    Spremembe:
    – upoštevana je bila pripomba Marjane Štalekar in preoblikovan stavek omenjene druge alineje ter spuščen pogoj na 5 projekcij v tednu (za prejšnje leto), medtem ko za leto financiranja ostaja pogoj 6 projekcij tedensko. Glede na preoblikovan stavek mora biti jasno, da gre za kakršne koli projekcije, ne le art filme.

    – Med splošne predloge in dopolnitve je dodan predlog o podaljšanju roka za končno (finančno) poročilo.

    – Tehnični pogoji (zadnja alineja) je zdaj na prvem mestu.

    – Minimalno št. projekcij na leto v pogojih za prikazovalce pa ostaja 80, saj je ta številka že tako morda spuščena prenizko. Omejitev 80 projekcij na leto izhaja iz računice 2 projekciji na teden, tudi če prikazovalec morda ne obratuje celo leto. Če bi pogoj še dodatno spustili, bi bil (še bolj kot je že) ogrožen cilj zagotavljati projekcije filmov, katerih distribucijo je podprlo MK.

    – Da pa za minimalno odstopanje od teh pogojev ne bi brez podpore ostali nekateri prikazovalci in kinematografi, ki si to zaslužijo, je zdaj dodana nekakšna “varovalka”, ki v izjemoma dovoljuje odstopanja v kolikor strokovna komisija ugotovi, da to ne ogroža cilja razpisa.

    – Kot ste opazili pripombe predvidevajo preoblikovanje pogoja o deležu distribucije, ki jo je podprlo MK. 50% distribucije vseh filmov, katerih distribucijo je podprlo MK pomeni znatno zniževanje tega pogoja in bolj proste roke pri oblikovanju programa kinematografa, saj se mora v celem letu na platnu zgolj pojaviti polovica tistih filmov, ki jih je MK podprlo.

    – Prav zato, kot nas je opozorila pripomba, pa moramo obdržati tudi star pogoj o 20% filmskega programa na platnu, ki jih predstavlja ta ista, s strni MK podprta distribucija. (Pogoj, ki je bil del razpisne dokumentacije že sedaj, je zdaj spet vključen v pripombe) Ta pogoj namreč pomeni usmerjenost v določen program. In ta pogoj je do sedaj preprečeval komercialnima Tušu in Koloseju, da nista kandidirala za ta sredstva s to izjemo, da je Kolosej za platno v Kinoklubu Vič, kjer je ta pogoj izpolnjeval, seveda uspešno kandidiral. Sicer pa ta pogoj zaradi programske usmerjenosti, obstoječim prikazovalcem kino mreže najbrž tudi v prihodnje ne bo predstavljal ovire.

  5. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika

    Kar predlaga Kinodvor je za resničen razvoj kina na celotnem območju Slovenije zaviralno, saj daje ne zgolj relativno prednost enemu samemu konceptu art kinematografa, ki je zgrajen na opoziciji do Tuškolosejevske filmske kulture, kar je itak samo spor, ki vlada v 5-6 večjih slovenskih mestih in ga je omogočila država, ko je filmsko umetnost razglasila za absolutno komercialno kategorijo. V večini slovenskih mest in krajev redni kino ali ne obstaja več ali pa se mora postaviti kot programsko uravnotežen kino z elementi obojega : kvalitete&umetnosti ter »boljše«in »slabše« komerciale (in še čem vmes ali poleg). S tako postavljenim Ciljem se stimulira tekma za preživetje s proračunskim denarjem na račun resničnega trženja tako »dobre« kot »slabe« filmske produkcije. Zato predlagamo drugačen cilj:
    »Cilj podpore kinematografom je zagotavljanje nastajanja in obnavljanja čim večjega števila novih kinematografov v čim več slovenskih krajih z rednim programom in tendenco, da se ta postopoma uravnoveša iz sedaj globalno prevladujoče angloameriške produkcije v smer kvalitetnejših produktov evropskih in svetovnih ter kolikor je le mogoče tudi slovenske kinematografije. Cilj te podpore je tudi, da z ohranjanjem obstoječe in obnavljanjem propadle infrastrukture nastane čim več multikinokulturnih filmskih prostorov (z elementi filmske vzgoje) za razliko od zgolj dveh sedaj prevladujočih: art in Kolosej konceptov »
    Če želimo večjo prisotnost kakovostne in umetniške produkcije z elementi filmske kulture in vzgoje je treba najprej zagotavljati obstoj in obnovo infrastrukture namesto diktata prevlade koncepta (čistega) art kinematografa. Tak kino razen v Ljubljani in še nekaj večjih mestih ne more preživeti pa še tam le z izdatnim proračunskim injeciranjem po katerem za vse ostale ostanejo drobtinice ali pa še te ne.
    To je temeljna pripomba. Od tod dalje sledijo bistveno drugačne izpeljave od tiste, ki jo ponudi predlog Kinodvora. Ta veliko prednost daje tistim nekaj kinematografom, ki jih je država že do zdaj izdatneje podpirala in so se v glavnem zgolj zaradi tega tudi razvili in preživeli. Naš predlog cilja predpostavlja bolj temeljen premislek onstran trenutne potrebe, da se nek denar pač nekako razdeli. Terja ublažitev ostre zareze med art in neart. In predvsem terja približanje filma ljudem nazaj v njihova lastna okolja.

    Marjan Geohelli
    Kino Cankarjev dom Vrhnika, program & marketing

  6. Vsekakor je dobrodošlo, da imamo predstavniki mreže različne poglede na optimalno delovanje in namen mreže art kinematografov. Prav takšne ugotovitve smo želeli sistematično preverjati v okviru projekta študije, prijavljenega na letošnji razpis.

    Kljub trudu pri razumevanju tvojega prispevka, ki se začne z obsodbo našega predloga kot ‘zaviralnega’, ter strinjanjem z marsikatero izrečeno veliko idejo, ne najdem jasne ločnice med našim in tvojim predlogom, kar se tiče kriterijev oziroma pogojev, ki vključujejo tako art kinematografe kot prikazovalce, veliko premalo konstruktivnih elementov, manjkajoče alternativne predloge, predvsem pa v njem zaznavam pomanjkanje razumevanja, kaj – vsebinsko – naj bi po tvojem mnenju MK pod konceptom »art kinematografa« sofinanciralo.

    V primeru, da se z javnimi sredstvi MK financira delovanje oz. program kinematografa, potem mora biti tudi jasna linija dejavnosti kinematografa, ki zasleduje javni interes. Katere filme bodo distributerji z javnimi sredstvi pridobivali v ta namen in da bodo hkrati kakovostni in komercialno uspešni, pa seveda ni samo želja in volja kinematografa, vsekakor pa je naloga MK, da to dvoje uravnoteži. Šele na podlagi tega je potrebno in možno v programu art kinematografa usklajevati komercialno oz. tržno uspešnejši program z umetniškim oz. nekako tako, kot je predlagano v našem prispevku.

    Predlog sistemizacije razpisa v programski in projektni nikakor ni delitev na »te in one«, ne more delovati zaviralno, ampak prej obratno. Glede na to, da pričakujemo, da bodo na programskem (3-letnem) razpisu sodelovali vsi, ki so na razpisu sodelovali že do sedaj, pa s predlogom projektnega razpisa z drastično spuščenimi pogoji poskušamo omogočiti sodelovanje na razpisu tudi prikazovalcem, ki te možnosti do sedaj niso imeli.

    Elemente in nujnosti v zagotavljanju obstoja in obnove infrastrukture, ki jih navajaš, lahko zagotavljajo sredstva posameznih občin in ne MK s projektnimi ali programskimi razpisi. Strinjam se, da je cilj te podpore tudi, da z ohranjanjem obstoječe in obnavljanjem propadle infrastrukture nastane čim več multikinokulturnih filmskih prostorov (z elementi filmske vzgoje) za razliko od zgolj dveh sedaj prevladujočih: art in Kolosej konceptov. Ampak eno je zagotoviti infrastrukturo in opremo za obstoječe kinematografe, drugo je vsebina programa kinematografov. Eno so razpisi občin, drugo MK, tretje spet evropski.

    Če želimo s pričujočim razpisom MK na mah rešiti situacijo kinematografije, potem ne razmišljamo v okviru realnih možnosti in smo lahko dejansko vsi na slabšem – razdelitev mreže in posledično ne-ukvarjanje katerihkoli oblasti z našimi problemi.

    Torej še enkrat: Ne razumem tvoje konkretne pripombe na posamezen element predloga, zato te prosim, če jih lahko predlagaš temeljiteje, sicer bo tvoj prispevek, ki bo v tem primeru seveda pomenil ločitev pripomb in to je moj ključni pomislek – deloval enako destruktivno in zaviralno za proces, ki ne bo rešen čez noč in ki zahteva veliko interesa in strokovnega razmisleka.

    Nina Peče, Kinodvor

  7. Pozdravljeni!

    Strinjam se z razlikovanjem med art kinematografi in prikazovalci, saj se razlikujemo v osnovnem poslanstvu in organiziranosti. Po mojem mnenju bo tako za prikazovalce več možnosti, da si pridobimo nekaj prepotrebnih sredstev za izvajanje programa.

    Glede minimalnega št. projekcij na leto v pogojih za prikazovalce pa bi bilo bolje, da bi se ta številka spustila, mogoče ne na 52 kot predlaga ga. Marjana, morda bi bilo bolje npr. 60. Vsekakor je 80 projekcij zelo veliko ter je tudi za novogoriški kinematograf previsok cilj. S trenutnim okvirom sredstev, ki jih dobimo od ustanovitelja – občine – je število 80 nedosegljivo. Problem pa ne predstavljajo samo sredstva, temveč je tu tudi problem prostora. Film si namreč deli prostor z ostalimi dejavnostmi v javnem zavodu, tako da se moramo s programi eden drugemu prilagajati, kar seveda zmanjšuje število dni, ki jih lahko namenimo filmskim projekcijam.
    Z veliko truda in finančne telovadbe nam bo letos uspelo realizirati ok. 65 projekcij, s šolskimi vred. Poudarjam, da se pri nas vrti le kakovostni in art film, ki ju imamo opredeljena kot javno službo, komercialnega filma pa ni. In navadno le-ta dviguje število projekcij.

    Predlagam, da se bolj natančno definirata tudi pojma art in komercialni film.

    Mateja Poljšak Furlan
    Kulturni dom Nova Gorica

  8. Linhartova dvorana Radovljica

    Pozdravljeni,
    z delitvijo kinematografov na t.i. art kinematografe in prikazovalce kakovostnega in umetniškega filma se ne strinjam. Splošne predloge in dopolnitve podaja namreč “MREŽA” art kinematografov. Mreža art kinematografov v Sloveniji pa je, po začetnih ugotovitvah na naših preteklih srečanjih, sestavljena iz različnih kinematografov z različno programsko strukturo – sestavljajo jo kinematografi s “čistim” art programom in kinematografi, ki v svoj program vključujejo samo določen odstotek art programa. Kljub specifiki posameznih kinematografov je mreža kinematografov celota in njen cilj ter poslanstvo je prav v tem, da kinematografe povezuje, ne pa da jih deli na dve veji. Predlogi in dopolnitve k razpisu naj bodo opredeljeni tako, da upoštevajo vse te specifike in omogočijo sodelovanje pri razpisu vsem, ki so vključeni v mrežo.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s