Pobude in predlogi za delovanje art kino mreže — Kulturni dom Slovenj Gradec

Kaj je glavni problem s katerim se soočate kot prikazovalec?

–                prikazovanje filmov s prevelikim časovnim zamikom od začetka prikazovanja v Sloveniji,

–                skromna tehnična opremljenost dvorane (analogni Dolby Stereo Surround, slabo ozvočenje), brez DVD projektorja in možnosti predvajanja nepodnaslovljenih filmov,

–                premalo finančnih sredstev za reklamo in dobro promocijo posameznih akcij,

–                skromna finančna podpora projektov namenjenih vzgoji mlade filmske publike v osnovnih šolah in vrtcih,

–                pomanjkanje strokovnih kadrov, ki bi se ukvarjali samo s filmom oz. pretežno s filmsko dejavnostjo znotraj programov Kulturnega doma Slovenj Gradec,

–                skromna ali nikakršna filmska vzgoja v rednih programih osnovnih in srednjih šol,

–                pogrešamo tematsko pripravljene sklope namenjene filmski vzgoji (film, predavanje, diskusija …) po žanrih, vsebinah, časovnih obdobjih, tehnikah in nastajanju filma,

–                kontinuirano usposabljanje in izpopolnjevanje tehničnega kadra (kinooperaterji),

–                mesečnik, v katerem bi bil predstavljen sprotni program kvalitetnih in umetniških filmov, dogajanja na domačih in tujih festivalih, vsi pomembni dogodki za film v tistem časovnem terminu (tudi razpisi in podobno),

–                skromno oz. nikakršno sodelovanje med Filmskim skladom, Kinoteko …

Kaj pričakujete od občin in lokalne podpore?

–                finančno pomoč pri rednem obratovanju v obdobju slabšega stanja kinematografije,

–                zagotavljane prostorsko-tehničnih pogojev (posodobitve)

–                pomoč in sodelovanje pri pobudah in predlogih danih ministrstvom za kulturo in šolstvo ter javnim medijem

Kakšno bi moralo biti po vašem mnenju financiranje občin in ministrstva?


OBČINE:

–                zagotavljanje prostorskih pogojev in ustreznih strokovnih kadrov,

–                dolgoročno sofinanciranje rednih programov in sprotnih projektov,

–                finančna soudeležba pri projektu digitalizacije kinematografa,

–                strokovna pomoč pri kandidiranju na različnih domačih in mednarodnih razpisih.

MINISTRSTVO:

–                zagotoviti ustrezna finančna sredstva za zagon in delovanje art kino mreže,

–                prilagoditi razpis Art kino – vsaj dvoletni projekti, z ustrezno finančno podporo,

–                uskladiti in izdelati projekt digitalizacije skupaj z lokalnimi skupnostmi, distributerji, Filmskim skladom in kinematografi, vključenimi v mrežo,

–                finančna podpora lokalnim okoljem za odpiranje in posodabljanje mestnih kinematografov,

–                spodbuditi Filmski sklad RS, da v večji meri v svoj program vključi tudi reproduktivno kinematografijo. Namen ustvarjanja slovenskih filmov naj bi bil v prvi vrsti, da jih gledalci lahko tudi vidijo.

Katera je prva stvar, ki jo moramo kot kino mreža nasloviti?

–                pridobiti sredstva za koordinacijo mreže,

–                izpeljati izobraževanje kinooperaterjev,

–                izdelati prioritetni program mreže:

  • distributer naj eno filmsko kopijo zagotovi za predvajanje v mreži
  • izdela se vrstni red predvajanj znotraj mreže kinematografov,
  • skupna naj bi bila reklama, kjer se najavljajo datumi predvajanja filmov v posameznem kraju,
  • za vsak film, ki se vrti v mreži, se z distributerjem dogovori enoten procent najemnine, saj se mora upoštevati skupno število obiskovalcev, ki ga doseže film s prikazovanjem znotraj mreže. Tako ne bi prihajalo do tega, da bi morali za posamezne, slabo obiskane projekcije plačevati minimalne najemnine. Film se začne predvajati v Kinodvoru, in po dogovorjenem vrstnem redu kroži znotraj mreže. Vsak kino zase podpiše z distributerjem pogodbo in poročilo pošlje direktno lastniku filma, kopijo pa v centralno zbirko v okviru mreže.
  • mreža naj bi za vse člane pripravljala predloge programov za filmsko vzgojo
  • za člane naj bi mreža zbirala vse potrebne statistične podatke, podatke o tehničnih, prostorskih, kadrovskih in drugih pogojih
  • mreža naj bi skrbela za sodelovanje s sorodnimi organizacijami in združenji v Sloveniji in po svetu
  • mreža naj bi povezovala projekte z drugimi zainteresiranimi združenji z namenom promocije in popularizacije filma
  • in skrbela za redna tematska delovna srečanja.

Slovenj Gradec, 16. 10. 2009

Marjana Štalekar,

direktorica Kulturnega doma Slovenj Gradec

4 Komentarjev

Filed under Pobude

4 responses to “Pobude in predlogi za delovanje art kino mreže — Kulturni dom Slovenj Gradec

  1. Najlepša hvala Kulturnemu domu Slovenj Gradec in Marjani Štalekar za odziv in predloge. K tovrstnim odzvivom pozivam tudi ostale prikazovalce v mreži.

  2. Z zelo podobnimi, če že ne istimi problemi in težavami se srečujemo tudi v Novi Gorici, kjer se Kulturni dom Nova Gorica s svojo filmsko ponudbo trudi, da ne bi film na tem območju popolnoma umrl. Naj izpostavim le tiste najbolj pereče.

    Kaj je glavni problem s katerim se soočate kot prikazovalec?
    – zastarela dvorana (skoraj 30 let), brez bete in možnosti predvajanja nepodnaslovljenih filmov,
    – prikazovanje filmov s prevelikim časovnim zamikom od začetka prikazovanja v Sloveniji – odliv gledalcev v Ljubljano, Koper ali sosednjo Gorico,
    – filma pri nas za premierno ali predpremierno predstavitev ne dobimo, ker se mora najprej odvrteti v Ljubljani, to pa za nas, ker nimamo rednega filmskega programa, temveč samo abonmajski cikel z dodatnimi akcijami, lahko pomeni tudi poletni zamik v predvajanju filma,
    (vse to za nas pomeni manjšanje obiska, odliv gledalcev v druga filmsko bolj razvita okolja)
    – ni strokovnih kadrov, ki bi se ukvarjali samo s filmom oz. pretežno s filmsko dejavnostjo v okviru Kulturnega doma Nova Gorica – to področje pokriva druga služba,
    – skromna finančna podpora projektov namenjenih vzgoji mlade filmske publike v osnovnih šolah in vrtcih,
    – pogrešamo tematsko pripravljene sklope namenjene filmski vzgoji vseh starostnih stopenj (film, predavanje, diskusija …) po žanrih, vsebinah, časovnih obdobjih, tehnikah in nastajanju filma – z lastnimi močmi se trudimo program oblikovati po svoje, kar pa je brez strokovnega kadra večkrat zelo oteženo,
    – manjo tehničnega kadra – kinooperaterjev razen nekaj posameznikov na Goriškem ni,
    – skromno oz. nikakršno sodelovanje med Filmskim skladom, Kinoteko in problem pridobivanja filmskih kolutov, ki so hranjeni v njihovem arhivu in niso v redni distribuciji…

    Kaj pričakujete od občin in lokalne podpore?
    – večjo finančno pomoč pri rednem obratovanju,
    – zagotavljane osnovnih prostorsko-tehničnih pogojev (posodobitve).

    Kakšno bi moralo biti po vašem mnenju financiranje občin in ministrstva?
    OBČINE:
    – zagotavljanje prostorskih pogojev in ustreznih strokovnih kadrov,
    – dolgoročno sofinanciranje rednih programov in sprotnih projektov ne samo na občinski ravni ampak na širšem območju, ki ga zavod s svojim delovanjem pokriva,
    – strokovna pomoč pri kandidiranju na različnih domačih in mednarodnih razpisih.

    MINISTRSTVO:
    – prilagoditi razpis Art kino tako, da se bomo nanj lahko prijavili tudi manjši kinematografi z manjšim številom filmskih projekcij,
    – uskladiti in izdelati projekt digitalizacije skupaj z lokalnimi skupnostmi, distributerji, Filmskim skladom in kinematografi, vključenimi v mrežo,
    – finančna podpora lokalnim okoljem za odpiranje in posodabljanje mestnih kinematografov.

    Popolnoma se strinjam tudi s predlogi ge.Štalekar, glede predlogov o kinomreži.

    Mateja Poljšak Furlan
    kustosinja (ki skrbi tudi za filmsko dejavnost)

  3. artclublitija

    V celoti se strinjam z objavami ge. Štalekar in ge. Poljšak Furlan, ki sta zelo dobro orisali večinsko stanje, potrebe in pričakovanja tovrstne filmske dejavnosti v Sloveniji. Čeprav kino v Litiji že nekaj let ne deluje, je sama infrastruktura še na voljo v okviru Kulturnega centra Litija, vendar pa je tehnična oprema zastarela in bi bila nujno potrebna obnove. Glede pomoči seveda pričakujemo vse kar je že zgoraj navedeno, torej da bi nam občina in ministrstvo bila v čim večjo pomoč, tako pri zagonu, izvajanju rednega programa ter pri razpisih. Od občine pričakujemo tudi brezplačno medijsko podporo, ki bi pomagala pri prepoznavnosti in obveščanju o dogodkih.
    Kino mreža bi kot prvo morala nasloviti, da MK zagotovi potrebna sredstva za redno izvajanje programa in filmske vzgoje, ter usposabljanje kadrov. Dodala bi še, da se po dolgoletni odsotnosti kakršne koli filmske dejavnosti (delovanja kina, filmske vzgoje) projekta v Litiji že zelo veselimo.

    Maša Penčur
    Art Club Litija

  4. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika

    Pripombe, mnenja, ocene ali predloge kolegov kino prikazovalcev bi v celoti ali delno in s kakšnim pridržkom podprli tudi na Vrhniki.
    Časovni zamik med prikazovanjem v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju, Novem mestu in Kopru ter prikazovanjem v drugih »preživelih« slovenskih mestnih kinematografih.
    Logika reproduktivne kinematografije je s spretnim navezovanjem na globalno promocijo in ustrezno lokalno komunikacijsko strategijo (časovno, vsebinsko, glede na ciljne publike umestiti filme in spretno izrabiti komunikacijske kanale, taktike in strategije skozi ves marketinški splet) doseči, da si bo v prvih dneh prikazovanja v Sloveniji film ogledalo kar največ ljudi. Globalna promocija je najmočnejša, ko jo sproži hollywoodski »stroj«- roko na srce- tudi od tam pride kdaj kaj prav dobrega vendar na splošno ne moremo trditi, da nekih oblik globalne promocije filmi evropskih in drugih nacionalnih kinematografij nimajo. Logika distribucijskega dela reproduktivne kinematografije je optimizacija logističnih, tehničnih in marketinških vložkov v produkte.
    Tranzicijska posebnost Slovenije je, da je naša oblast »v trenutku slabosti« in »opita« od zamenjave družbenega sistema kino prikazovanje in njegovo infrastrukturo »pustila na cedilu« s tem ko je dejavnost povsem prepustila trgu in spodbodla »trgovce z novci«, da koncept povsem spremenijo.
    Veliko vprašanje za zgodovinarje in pisce tranzicijskih finančno poslovnih thrillerjev pa je: ali je res šlo zgolj za Naključje?
    Povzemimo: v 90–tih ima Slovenija še prek 100 »živih« platen, filmi se z več ali manj uspeha a vendarle prikazujejo skorajda v vseh nekdanjih občinskih središčih (nekaj čez 60, če prav vemo) in celo v manjših krajih. Problem je pojav domačega videa, problem je odliv dela občinstva, ki ga je še v 80–tih predstavljala takratna JNA, problemi so tudi drugi, resnični in namišljeni. Država osnuje privatizacijski model, zbirajo se certifikati, med volilno bazo takrat močne Ljudske stranke (nekje vmes je njen predsednik tudi drugi človek vlade) jih zbirajo tudi današnji lastniki Koloseja, kje drugje jih zbirajo tudi nekdanji prvi privatizatorji Ljubljanskih kinematografov. Gradi se avtocestni križ (na odločilnih mestih v prometu dolgo vladajo prav ljudje iz ljudske stranke)…Oblast in novonastali kapitalisti se ljubeče spogledujejo, informacije krožijo, ideje se rojevajo. Nastane nov koncept slovenskega kino prikazovanja: kot zapoznel prenos zahodnih kino centrov v večja slovenska mesta ob nastajajočem avtocestnem križu. Naj vse ostalo pogine, če ne more živeti! Bravo Capuder in bravo vsi njegovi nasledniki! Aleluja in Amen. Zgolj naključje? O tem naj sodi zgodovina in pišejo pisatelji. Neukost in oblastna kratkovidnost? O tem naj sodijo davkoplačevalci in volivci, ki jim danes poleg vsega drugega manjka tudi kvalitetne filmske ponudbe »In the Theatres near them«. Naj res dobro premislijo kadar izbirajo kdo jim bo vladal!
    Nazaj k naši stvari! Da obisk kinematografov danes ne more biti, kot je bil pred 20-30 leti je jasno. Razlogov na katere ne moremo vplivati je veliko in jih ne gre naštevati. Na kaj pa se lahko opremo, kaj lahko naredimo! Poglejmo: oblast je sicer dolžna misliti in delovati v korist državljanov a največkrat ne najde prav vseh odgovorov. In tudi v naši situaciji jih ne bo! Zato je morda vendarle bolje razmišljati če lahko kako »prepričamo« logiko kapitala samega. Kapital ni dolžan razmišljati v korist državljanov ampak zgolj v korist potrošnikov in v naraščanje sebe samega. To včasih pripelje do težavic v kakršnih trenutno smo. Globalno in lokalno. Ali naj gospodom lastnikom Koloseja in Tuša zamerimo, ker so izkoristili svoje priložnosti kot so vedeli in znali? In se ob tem cmerimo in prosjačimo vsakokratno arogantno oblast naj nam nakloni več davkoplačevalskega denarja? Nikakor ne! Jih pa ( Kolosej in Tuš) lahko spomnimo na njihove lastne zadrege (in zadrege distributerjev, ravno tako zasebnikov in predstavnikov kapitala), ki sledijo iz nastale situacije: kina se ne da odpreti iz centra z zasebnim kapitalom v vsaki malo večji vasi kot lahko odpreš špecerijo ali kakršnokoli drugo štacuno. Prodaja vstopnic v kino centrih, če že ne pada pa vsaj kaj dosti ne raste. Zato je treba pustiti, da se s tem ukvarja še kdo drug. Ti drugi pa kina ne morejo delati dovolj kvalitetno in z dovolj prihodkov iz dejavnosti za preživetje in razvoj če morajo čakati nekaj mesecev in več da bi filme lahko ponudili interesentom na območjih, ki jih »pokrivajo«. V tem času »kemija« med globalno in lokalno promocijo ( in z njo udarna moč, ki ljudi žene v kino) že popusti in ljudje se obrnejo kam drugam (kar ni kino). Še huje (za kapital!): namesto, da bi distributerji svoj vložek v stroške marketinga in sploh vse svoje stroške že v začetku eksploatacije filma pokrivali iz predvajanj po vsej državi poberejo kar se da iz Koloseja in Tuša, vmes jim vodeni začetni marketinški udarec in na koncu najpogosteje ugotovijo, da tudi s tem filmom ne bodo obogateli.
    Naredimo majhen izračun : v Sloveniji je približno 25 preživelih kinematografov najmanj toliko se jih da oživiti v pol leta: torej 50 kinodvoran vsaka povprečno z 250 sedeži. Če bi distributerji in Kolosej ter Tuš malo manj napenjali mišice in prav pomislili: ne za vse, za nekatere filme, ki pridejo v Slovenijo bi bila ustrezna promocija pred premierno predvajanje v lokalnih kinematografih v obdobju 10 ali 14 dni pred premiero v velikih mestih. Treba bi bilo vzpostaviti le tehnične (neoporečne projekcijske naprave, izkušen kinooperater) in promocijske standarde (ne zgolj par plakatov po mestu temveč kvalitetno zasnovana lokalna promocija pod taktirko distributerja) in z 8-10 kopijami bi v 14 dneh odigrali denimo 100 predstav. Sčasoma, če ne takoj bi bile vse polne : 50 platen x 250 sedežev x 2 = 25.000 x 4 eur =100.000 Eur.
    Ali tu kdo kaj dobi? Naj lokalni prikazovalci in distributerji sami razmislijo? Ali največja slovenska kino prikazovalca, ki sta objektivno največ vložila v svoje kinematografe, najbolj skrbno načrtovala svojo dejavnost in vložila največ svoje pameti v te posle kaj izgubita? Če Da, potem vse skupaj nekako ni ne možno ne prav. Kaj pa če pridobita tudi Tuš in Kolosej? Razmišljamo dalje? Obnovilo se je 25 slovenskih kinodvoran, ki skupaj s 25 preživelimi ob pravem času dobivajo sveže in promovirane produkte v kar seveda tudi vsi lokalni prikazovalci sami nekaj vložijo. Če gre za filme, ki lahko z generiranjem kritične mase gledalcev potegnejo širše množice (če gre torej za kvalitetne in gledljive filmske zgodbe, ki jih distributerjem ni treba strateško skrivati po principu: pomembno je, da s promocijo, ki je boljša od filma samega nategnemo čim več ljudi, da planejo v kino v prvih dveh treh dneh… hm…zanimivo vprašanje je kolikšna je kritična masa pri dobrem filmu in obratno pri »nategu« oziroma koliko ljudi mora »dober, kvaliteten, gledljiv, tudi komercialen, seveda« film videti, da ga bodo hoteli videti še vsi drugi in koliko ljudi mora videti »čisti šit«, da ga ne bo hotel videti nihče več …), če gre torej za take filme se bo zgodilo naslednje: v lokalnem okolju na dveh predstavah še zdaleč ne bodo prišli do vstopnic vsi, ki bi želeli pred premierno videti film, tisti pa ki bodo film videli bodo o njem širili dober glas. In za tak film bo kar nekaj ljudi sedlo v avtomobile, zavilo na avtocesto in se odpeljalo v najbližji kino center, morda ne toliko iz ljubezni do kulture in ekonomije kino centrov pač pa bolj povezano s pritiski družinski članov (Oči, sosedovi so film že videli, a naj mi čakamo zdaj en mesec ali dva da se kopija spet vrne sem, da ga bomo še mi) in dejstvom, da »doma« tega filma zlepa ne bo na rednem programu o njem pa se govori za vsakim vogalom in piše že na straniščnem papirju!
    Vemo: zdaj bo kdo povedal, da se kopij ne da dobiti pravočasno, da »majorji« ne dovolijo, potem bo kdo rekel, da Kolosej in Tuš ne verjameta v to »teorijo« ampak…saj gre v končni instanci za denar, zaslužek, iztržek, za oživitev kinematografske mreže, za povečanje števila prodanih vstopnic in zadovoljnih potrošnikov in ljubiteljev filmske umetnosti v državi na letni ravni in v bodoče sploh in vedno in ne nazadnje: se je s Kolosejem in Tušem o tem sploh kdaj tako zavzeto pogovarjal kot se naslavlja na državo za pomoč in subvencije? Kolosej in Tuš morata ustvarjati kapital, ker sicer vse propade ali stagnira (in morata zato tehtati vse mogoče), država zgolj razporeja kar je pobrala od davkoplačevalcev in če razporedi tako, da se kino mreža sesuje in nikamor ne razvija … pa kaj?! (se spomnite filma SFW : v prevodu So Fucking What).
    Ne odrekam smotrnosti dialoga z državo – že zaradi higiene (ne nazadnje je država kako tako sama dala nekaj zavez in sestavila nekaj politik do kinematografije, naj vsaj kaj od tega tudi naredi) – mislim pa da so nekateri odgovori bolj na strani reproduktivne kinematografije same tako njenega distribucijskega kot predvajalskega pola in znotraj zadnjega tudi v dialogu med »komercialnim, potrošniškim« in »promocija-kvalitetnega-filma–in–filmska-vzgoja« konceptom.

    Lep pozdrav in obilo filmskih užitkov!

    Marjan Geohelli, program&marketing Kina Cankarjev dom na Vrhniki

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s